Novi izračuni so pokazali, da je proizvajanje elektrike in toplote z modernimi elektrarnami ugodnejše in podnebju prijaznejše kot proizvajanje energije z jedrskimi elektrarnami. »Jedrska energija ni niti slučajno brez CO2 emisij, kot le-to radi trdijo njeni zagovorniki.

Kajti pri pridobivanju urana se deloma sprostijo količine toplogrednih plinov, ki presegajo izpust deleža CO2 pri obnovljivih energijah, kot so vetrna, vodna energija ali bioplin. Ampak tudi elektrarne, ki delujejo na osnovi zemeljskega plina lahko držijo korak s CO2-bilanco jedrske energije«, je povedal nemški minister za okolje Sigmar Gabriel.

Mestna meteorološka služba v Hong Kongu je izdala študijo, po kateri naj bi zaradi segrevanja ozračja in urbanizacije, v tem mestu zima izginila v petdesetih letih."Po naših izračunih bo konec tega stoletja vsako leto manj kot en dan zares hladen, kar pomeni, da bo zimski čas praktično izginil," je pojasnil Lam Chiu-ying, vodja meteoroške službe.

Hladni dnevi so tisti, kjer temperatura pade pod dvanajst stopinj Celzija, Hong Kong pa leži v subtropskem pasu, kjer so zime hladne, sneg pa je prisoten le na vrhovih gora. Po meteoroloških podatkih je bilo med leti 1961 in 1990 vsako leto enaindvajset dni zimskih, vseeno pa se je ta številka do leta 2000 skoraj prepolovila.

Okoljevarstvene skupine so opozorile ameriške in avstralske vojaške sile, da vaje s podmornicami, kjer uporabljajo sonarje, škodujejo kitom, saj jih sonar lahko ogluši ter disorientira. "Zaradi sonarja lahko živali napačno precenijo globino, hitro dviganje pa ima lahko za posledico dekompresijsko bolezen, ki je lahko usodna," pojasnjuje Marsha Green iz inštituta Green Mammal.

Na vojaških vajah konec meseca bo sodelovalo več kot dvajset tisoč ameriških in osem tisoč avstralskih sil, vaja pa bo vključevala tudi 125 letal in 30 plovil."To je območje kljunastega kita in ta vrsta je izredno občutljiva na signale, podobne tistim, ki jih proizvaja sonar," je pojasnil vodja komiteja IWC, Arne Bjorge, ki je pojasnil, da se je v preteklosti že zgodilo, da so kiti zaradi sonarja zašli ter nasedli na obalo.

Z zanimivimi skeči, pesmimi in predstavami so malčki in učenci ekovrtcev in osnovnih šol včeraj dopoldan na mariborskem Glavnem trgu zaključili letošnji teden praznovanja ob dnevu okolja, ki ga je Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor pripravila v sodelovanju z Zavodom za varstvo okolja.

Otroci so skupaj z ZPM pripravili tudi ustvarjalne delavnice in na njih predvsem starejše opozarjali na to, kako malo je treba narediti za življenje v zdravem okolju. Na stojnicah so šole in vrtci predstavljali svoje celoletno delo pri projektu ekošola oziroma vrtec kot način življenja.

Navkljub odločbi inšpektorata, da se prekinejo vsa dela in zapre novi most preko desnega kanala reke Rižane, se gradbena dela nadaljujejo.

Zato bomo : v ponedeljek 11.06.2007 ob 10:00 uri – obiskali LUKO KOPER - obisk je nujen zaradi posegov ob školjčni sipini in posledično zaradi sokrivde pri uničevanju življenskega okolja Scarites tericola in njegovega izumrtja v Sloveniji Luka koper portkoper@luka-kp.si

Vabimo tudi predsednika države g. Janeza Drnovška, da se spomni svoje obljube na školjčni sipini lani in obišče Luko Koper. Navkljub odločbi inšpektorata, da koprsko pristanišče prekine vsa dela ob školjčni sipini , se dela nadaljujejo. Zeleni Slovenije MO Koper 8. junija ob svetovnem dnevu oceanov.

Pozdravljamo odločitev Inšpektorata R. Slovenije , da je zaustavil nezakonito širjenje koprskega pristanišča proti Ankaranu brez vsake študije vpliva posega na okolje in zahtevamo:

V Godoviču je bila ustanovljena Slovenska solarna termalna tehnološka platforma, ki si bo prizadevala za razvoj dejavnih solarnih stavb. Razvoj stavb bo potekal na osnovi sočasnega razvoja dejavnih solarnih sistemov.

Glavni nalogi platforme sta opozarjanje državne uprave in drugih institucij na pomen obnovljivih virov energije ter posredovanje podatkov slovenskim družbam o smernicah razvoja na teh področjih po svetu. Platformo, v katero lahko poleg ustanoviteljev stopijo tudi nove družbe in institucije, bo vodil strateški svet. Imenovali so še posebno skupino, ki bo pripravila delovni program platforme in oblikovala razvojne projekte za svetovno konkurenčnost slovenske družbe na področju sončne energije.

Ob vse očitnejših podnebnih spremembah in opozorilih o nujnosti varovanja Zemlje je svet praznoval dan okolja. Letos je bil svetovni dan okolja v znamenju taljenja ledu, glavna tema pa "Taljenje ledu- vroča tema?". Učinki podnebnih sprememb na polarne ekosisteme in posledice taljenja ledu za ves planet so skrb vzbujajoče, saj bi lahko taljenje ledu prizadelo več sto milijonov ljudi.

Arktika in Antarktika se segrevata dvakrat hitreje od vsesplošnega povprečja, kar bo v tem stoletju pomenilo za od 1,5 do 5,8 stopinje Celzija višje temperature. Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bo na Arktiki pred koncem stoletja led popolnoma izginil, kar bo ustvarilo izjemno težke razmere za preživetje polarnih medvedov. Problem predstavlja tudi morska gladina, ki se naglo dviguje, kar bo prizadelo na milijone ljudi, ki živijo ob morjih, nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bo pred koncem stoletja na svetu kar 145 milijonov ljudi okolijskih beguncev.

V Veliki Britaniji nameravajo za vse blago v trgovinah uvesti posebne nalepke, ki bodo razkrivale, kolikšni so izpusti ogljikovega dioksida pri proizvodnji, transportu, uporabi oziroma uničenju posamičnega izdelka. Med prvimi se je k uporabi takšne nalepke zavezala trgovska veriga Tesco.

S projektom okoljskih nalepk, ki ga pripravljajo pri družbi Carbon Trust, želi država omogočiti sledljivost količine izpustov za posamične proizvode in tako njihovo zmanjšanje. V Veliki Britaniji izpusti ogljikovega dioksida dosežejo 648 milijonov ton na leto.

Začela je veljati nova evropska kemijska zakonodaja - REACH, na podlagi katere bo pričela delovati nova Evropska agencija za kemikalije. Do konca prihodnjega leta naj bi pričela podjetja, ki imajo opravka s kemikalijami, posredovati agenciji podatke o varnosti več kot 30.000 kemikalij, ki so na trgu.

Med njimi so tudi najbolj nevarne kemične snovi, ki bodo morale skozi proces avtorizacije. Proizvajalci bodo morali predložiti podatke o varnosti in vplivih na zdravje za veliko število v Evropi izdelanih ali uvoženih kemikalij. REACH pa je po mnenju evropskih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varovanja okolja in zdravja, še vedno precej pomanjkljiv.

Osebni ekološki kodeks

Ogromen odziv na zadnji uvodnik (na tem mestu se zahvaljujem vsem za predloge in pohvale) me je spodbudil, da je čas, da se zavzamemo tudi za določene stvari v zvezi z ekološkim ozaveščanjem in delovanjem.

Ljudje imamo(jo) veliko problemov s tem, da ne vemo kako naj bi v določeni situaciji ravnali, zato se velikokrat odločimo za »lažjo« varianto. Že če pogledamo samo čiščenje odtokov. Ko se mi je zamašil odtok, sem v kuhinjsko korito ulil cel liter gela za odmašitev odtokov, počakal 24 ur in zjutraj ugotovil, da sem še vedno na istem. Odtok je bil precej zamašen, zato to seveda ni pomagalo in tako sem se odtoka lotil fizično, ga razstavil in odmašil z pletenico za odtoke.

Pogovor z dr. Denisom Stajnkom, predavateljem na mariborski Fakulteti za kmetijstvo, o aktualnih temah v kmetijstvu, alternativnih virih goriv in o gradnji hidroelektrarn na reki Muri:

Kako ocenjujete trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu?

Trenutno stanje v kmetijstvo je verjetno slabše, kot je bilo pred osamosvojitvijo, vsaj za večino. Drugo so posamezniki, ki uspešno krmarijo v tržnem sistemu in uspešno pridobivajo subvencije. Le-te pa so omejene glede na velikost kmetij in po eni strani zavirajo širjenje.

Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi se približali bolj razvitim deželam?

Potrebnih bi bilo več ukrepov, eni so iz agrarne politike, drugi pa so vezani na trg in trgovce. Prvo se že izvaja v skladu z evropsko politiko, a smo mi k temu pristopili bistveno kasneje in ne moremo tako hitro dohiteti. Drug problem pa vidim v tem, da proizvajalci pri nas niso povezani in napram trgovcem nastopajo popolnoma stihijsko.

Taljenje ledu bo prizadelo več sto milijonov ljudi, je zapisano v najnovejšem poročilu Okolijskega programa Združenih narodov (Unep). Izginotje ledu na azijskih vrhovih bi prizadelo kar 40 odstotkov svetovne populacije, ki pitno vodo pridobivajo iz tamkajšnjih rek, je povedal vodja agencije Achim Steiner.

Taljenje ledu naj bi pospeševali izpusti metana iz permafrosta, manjši količina in površina svetovnega ledu pa prispevata k vedno večjemu vsrkavanju sončne energije in vse toplejšemu ozračju, so zapisali strokovnjaki. Steinerja skrbi predvsem mlačen odziv držav in primanjkljaj vsakršne usklajene politične akcije. Manjša količina ledu na svetovnih polih bo prispevala tudi k višji morski gladini, tako da bodo morja poplavila obširna območja.

Ker vlada Furlanije - Julijske krajine ni prejela dokazov o neškodljivosti projekta, ne bo izdala mnenja o terminalih ob meji. Španski družbi Gas Natural, ki načrtuje morski terminal v Tržaškem zalivu, in Endesa - kopenski terminal v Zavljah pri Trstu - dokumentacije o odsotnosti škodljivosti projekta za zdravje ljudi in okolja nista posredovali, čeprav ju je deželna vlada k temu pozvala dvakrat.

Pomisleki se nanašajo predvsem na izpuste ohlajene in klorirane vode v morje, v primeru morskega terminala pa tudi na morebitne škodne vplive na turizem. Vlada FJK-ja bo ugotovitve, ki jih je sprejela na petkovi seji, posredovala okolijskemu ministrstvu v Rimu. Če bi slednje menilo, da je težave okoljske in načrtovalske narave mogoče premostiti, pa naj bi bila deželna vlada pripravljena pristati na gradnjo enega samega terminala.

Alex Steffen
Znašli smo se v paradoksu. Če želimo odrešiti planet in sebe pred katastrofo se moramo naučiti bivati znotraj zmožnosti enega planeta. Pretvarjati se drugače je blaznost. Moramo storiti absolutno vse kar se da, da zmanjšamo lasten ekološki odtis na planetu. Vendar večino škode se stori v našem imenu, brez naše odločitve za to (npr. država gradi nove in nove odseke avtoceste namesto, da vlaga v železnice).

V medijih je prevladujoča ideja o »majhnih korakih«, to je misel da bodo mala dejanja (kolesarjenje, sončne celice na strehi itd.) posameznikov zadostovala, in da je poziv k večjim sistemskim spremembam nekako pre-radikalen.  Osebne emisije, ki jih človek povzroči s porabo energije doma (elektrike in ogrevanje) ter s prevozom – znašajo le 40 % celotnih emisij na posameznika.

Elektro Primorska nadaljuje projekt postavitve vetrnih elektrarn na Volovji rebri. "Do konca leta bomo ustanovili družbo, na katero bomo prenesli vse, kar smo doslej vložili v projekt, tj. študije, mnenja, zemljišča, in to ponovno ovrednotili. Poiskali bomo ustreznega partnerja ter pripravili razpis za izbiro dobavitelja vetrnih elektrarn," je za STA pojasnil v. d. direktorja Elektra Primorske David Valentinčič. Po njegovih besedah naj bi dela na Volovji rebri začeli v letu 2008.

Valentinčič je poudaril, da družba v projekt ni investirala javnih sredstev, pač pa denar, ki ga je zaslužila z izvozom elektrike, a višine vloženih sredstev ni želel razkriti. Opozoril je, da bo do dokončne uresničitve projekta morda minilo tudi več let, saj se zaradi velikega povpraševanja pri dobaviteljih vetrnih elektrarn čakalna doba lahko povzpne tudi na dve leti.

Banka Citigroup, ki velja za eno večjih investicijskih bank, bo v naslednjih 10 letih zbrala 50 milijard ameriških dolarjev za podnebne in okoljevarstvene projekte. Bank of Amerika je pred dvema mesecama v javnost podala podoben program, ki zaobsega 20 milijard ameriških dolarjev.

Citigroup-program, ki je bil predstavljen na začetku maja, ni nobena neuresničljiva lista želja, ampak realen in izvedljiv načrt in odgovor na novo nastajajoče investicijske možnosti, tako njihov predstavnik Charles Prince. 50 milijardni cilj bazira na realnih ocenitvah tržnih aktivnosti in transakcij s strankami, a vključuje tudi interne bančne projekte, ki so že vračunani v skupno vsoto.

Mehika je obljubila, da bodo leta 2007 zasadili 250 milijonov dreves in »prepodili« s ceste tovornjake in avtobuse stare 10 ali več let za boljši jutri. Predsednik Felipe Calderon je napovedal večjo izrabo vetrne in sončne energije v gospodinjstvih, predvsem na vročem severu Mehike.

Calderon je dejal, da dejstvo, da druge velike države ne prevzemajo odgovornost in nadaljujejo z uničevanjem okolja, ne sme biti izgovor za hlinjeno ignoranco lastne odgovornosti. Mehika bo skupaj z Nemčijo na začetku junija sodelovala na konferenci, katere se ZDA navkljub prošnji Nemčije, da bi se pridružile »Group of Eight (G8)«, ne bodo udeležile. Na konferenci bo predvsem govora o znižanju emisij CO2-ja, ki povzročajo podnebne spremembe.

Etanol pridobljen iz koruze, nekoč ljubljenec navdušencev obnovljive energije, je pred kratkim zavoljo številnih opaženih in odkritih zmot, postal tarča znanstvenikov ter poslovne in javne gospodarske domene. V oči bodeta predvsem dve dejstvi: nizek izkoristek in naraščajoče cene hrane. Znanstveno raziskovalna dela so sedaj pokazala, da se za pridobivanje etanola porabi več fosilne energije, kot je dejanskega izkupička.

To dejstvo vpliva na to, da so sedaj na udaru učinkovitejše alternative, kot je celulozni etanol pridobljen iz odpadne biomase, ki ni samo poceni vir, ampak jo je v izobilju. Mariam Sticklen, profesorica na univerzi v Michiganu, je mogoče odkrila idealno rešitev za ta peroč problem. Celuloza, kompleksen ogljikov hidrat, zahteva prisotnost encimov, ki jih proizvede posebna, za rastline neznačilna bakterija, ki bi jih razgradila v uporabne sladkorje.

Biorafinerija je prenosni stroj, ki pretvarja ostanke hrane in ostale odpadke v elektriko. Znanstveniki Pordue University so za ameriško vojsko naredili edinstveno hibridno konstrukcijo. Uporabili so tri različne tehnologije, da so ustvarili magijo:

• bioreaktor, ki uporablja encime in mikroorganizme, da pretvori ostanke hrane v etanol
• enoto za uplinjanje plastike, papirja in preostalih odpadkov v metan in nizko stopenjski propan
• spremenjen dizelski motor, ki lahko kuri plin, etanol in dizel v spremenljivih razmerjih

Tovrstna naprava je namenjana za uporabo v primerih kot sta pomanjkanje in krizne situace. O takšni napravi je že pred skoraj 200 leti govoril pisatelj Jonathan Swift v svoji čudoviti satiri Guliverjeva potovanja. V njej piše o projektu, kako iz vegetacije pridobiti energijo.

Na Floridi, daleč proč od velikih mest, načrtujejo gradnjo mesta za ljudi, ki cenijo naravo. Sky ali Nebo, kot so ga poimenovali, bo novi dom za 600 družin. Mesto predstavlja zelena mesta prihodnosti, v kakršnih bomo živeli, ko bomo spoznali, da porabimo preveč energije, pravijo ustvarjalci. Domovi bodo ogrevani in hlajeni s pomočjo toplotnih črpalk, torej z naravno temperaturo zemlje, naprave pa bo poganjala elektrika, pridobljena s pomočjo sončnih celic.

Vsakdo bo lahko gojil svojo hrano, saj bo kar polovica mesta namenjena kmetijstvu. Ustvarjalci menijo, da bodo v mestu bivali ljudje, ki so zelo ozaveščeni in želijo živeti s podobno mislečimi. Mesto bo imelo brezžični dostop do interneta, tako da bodo nekateri stanovalci lahko delali kar doma. Tudi samo mesto bo ponudilo nekaj prostih delovnih mest. Potrebovali bodo nekoga za delo v toplicah, koči in drugih podjetjih.

Vir: dne.enaa.com/

Večina nas sluti, da se nekaj dogaja v smislu ponudbe nafte ba trgu. V različnih člankih lahko beremo razne komentarje, ki namigujejo na to da se cene dvigajo samo zaradi raznih spodadov, naravnih nesreč in podobnega. Dejstvo pa je, da je na dolgi rok spreminjanje cene odvisno, izključno od zmožnosti ustrezne ponudbe na trgu. Če omenim samo dejstvo, da se je ponudba nafte v Saudski Arabiji v letu 2006 zmanjšala za 8%, je to zelo zgovoren podatek.

Zavedati se moramo, da bo veliko ponudnikov skušalo še naprej lagati o razpoložlivih količinah črpanja, vendar cene bodo povedale svoje. Zelo zgovorno je tudi prikrivanje podatkov o načrpanih količinah. Če se spomnimo pred letom 2000, so se ti podatki dokaj pogosto objavljali, zdaj pa večinoma ostajajo skriti širši javnosti.

Mestni svetniki San Francisca so na zboravanju odločili, da bodo nadomestili plastične vrečke v večjih samopostrežnih trgovin in drogerij z biološko razgradljivimi produkti. Z županovim podpisom bi pravilnik v šestih mesecih stopil v veljavo.

Poskus o večkratni uporabi nakupovalnih vrečk je medtem propadel. Zaradi tega so sestavili pravilnik, ki bi v ZDA prepovedal brezplačno izdajo plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Tako bi se izognili 1,4 tonskemu kupu biološko nerazgradljivih odpadkov letno.

Kot jasen znak podnebnih sprememb so britanski biologi letos zabeležili prezgodnji pojav najmanj 11 vrst metuljev. Od 59 stalnih in običajnih selivcev, se jih je pojavilo že 37 tako zgodaj, kot se jih pred kakim desetletjem ne bi, tako Butterfly Conservaiton, organizacija za divje živali.

Nekatere vrste so podrle vse rekorde: Lunolisi debeloglavček, ki se običajno prvič pojavi tretji teden junija, je bil sedaj zagledan 28. aprila, medtem ko Gozdni šahovec, ki se ponavadi prikaže konec marca, se je sedaj pojavil 16. januarja, torej sedem tednov pred običajnim rokom. Butterfly Conservation je ocenila, da so se te metuljeve vrste pojavile za več kot 4 in pol tednov prezgodaj, kot bi to storile pred 10 leti. Predstavniki organizacije so prepričani, da je ta pojav povezan s podnebnimi spremembami.