Vse od nesreče v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 je bilo javno mnenje tovrstnim jedrskim objektom močno nenaklonjeno. Zaradi klimatskih sprememb pa je postala jedrska energija znova sprejemljivejša.

Vse do zadnjega potresa na Japonskem. Potres, ki je minuli teden stresel Japonsko in tako poškodoval največjo jedrsko elektrarno na svetu Kashiwazaki, da so jo morali zapreti, je znova spodbudil polemike o varnosti jedrskih reaktorjev. Velika prednost jedrske energije je, da ne povzroča segrevanja ozračja.

Ob doslednem upoštevanju varnostnih standardov in natančnem shranjevanju odpadkov velja za varno. Dokler nekaj ne gre narobe. In ker smo ljudje nagnjeni h kršenju pravil in ker jo včasih zagode tudi narave, gre hitro lahko narobe veliko stvari.

Frank Barnaby iz univerze v Oxforu pravi, da je ključ do rešitve, ki bo preprečila, da se bo še kdaj zgodil Černobil, v ravnovesju. „Ne potrebujemo jedrske energije, s katero bi „poganjali“ prav vse, kar si izmislimo, pa naj bo to pametno ali ne,“ pravi profesor, sicer nasprotnik jedrskih elektrarn. Prepričan je, da koristi jedrske energije niso vredne tveganj v zvezi z njo. Kako nepredvidljive so lahko posledice naravnih nesreč, kaže ravno zadnji japonski primer, ko so oblasti morale zaradi „puščanja“ radioaktivnih snovi zapreti Kashiwazaki.

Luis Echavarri, predstavnik Agencije za jedrsko energijo, svetovalnega organa OVSE, pravi, da je ključ v večji varnosti. „Načrtovalci jedrskih elektrarn nove generacije bodo varnostnim vprašanjem posvetili še mnogo več pozornosti,“ pravi.“Javnost je jedrski energiji veliko bolj naklonjena kot pred leti, predvsem zaradi globalnega segrevanja in teženj po varčevanju z energijo.“ V Veliki Britaniji imajo jedrske elektrarne pomembno mesto v načrtu, po katerem bo država do leta 2020 za petino zmanjšala izpust toplogrednih plinov. Tudi v ZDA jih jedrska energija vse bolj „mika“. Denise Furey iz agencije, ki je izvedla veliko merjenje mnenja med Američani, pravi, da slednji jedrskim elektrarnam niso naklonjeni. Opozarja, da je problem energetske preskrbe zelo kompleksen in da se tudi javno mnenje lahko hitro spremeni. „Ne vemo, kateri bodo tisti faktorji, ko bodo v bodoče vplivali na politiko do jedrske energije,“ opozarja.

Na drugi strani se je kopica držav jedrskim elektrarnam odrekla oziroma o zem resno razmišljajo. Med njimi sta tudi Nemčija in Švedska. Obema se je na jedrskih elektrarnah nenačrtovano „zgodilo“ kar nekaj okvar. V Nemčiji so pod prejšnjo vlado dosegli konsenz, da svoje jedrske elektrarne ustavijo do leta 2020. Jedrski energiji sta najbolj naklonjeni Francija in Finska. Francija z njo pokriva kar 80 odstotkov svojih potreb, za kar skrbi 58 delujočih jedrskih reaktorjev.