Tihomorska otoška mikrodržavica Kiribati ima po novem največje zaščiteno morsko območje na svetu. Svoj pas oceanskih naravnih lepot, ki ima velikost ameriške zvezne države Kalifornije, je namreč v teh dneh razglasila za morski rezervat.

Zaščiteno območje, kjer lahko najdemo nedotaknjene koralne grebene ter osem koralnih atolov, s številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, je veliko 410.500 kvadratnih kilometrov in leži nekje na pol poti med Havaji in Fidžijem. Zaščita teh lepot pomeni zaščito enega zadnjih nedotaknjenih ekosistemov koralnih arhipelagov na svetu.

Gensko spremenjeno koruzo lahko prodajamo in sejemo tudi v Sloveniji, je sporočil glavni inšpektor za kmetijstvo. Glavni inšpektor za kmetijstvo Matjaž Kočar je na predstavitvi nadzora zagotavljanja varne in kakovostne hrane dejal, da lahko gensko spremenjeno koruzo, ki je v EU dovoljena, prodajamo in sejemo tudi v Sloveniji.

Obenem je potrdil, da je v Sloveniji ta koruza že prisotna, saj so en tak primer obravnavali zaradi težav z deklaracijo. Zakonodaja o soobstoju gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Sloveniji sicer še ni sprejeta.

Deset razlogov, zakaj recesija lahko obvaruje okolje in štirje, zakaj ga ne

Potem ko gospodarska rast dobiva lene noge, borzi preti rušenje in cene dobrin rastejo, je preprosto videti le negativne strani negativnih ekonomskih pokazateljev. Vendar ni vse tako črno kot je videti na prvi pogled, recesija bi lahko bila rešitev, pravijo nekateri.

Oglejmo si deset razlogov, zakaj bi recesija olajšala življenje (na) planetu:

Šest okoljevarstvenih organizacij iz Slovenije, Italije in Hrvaške je v soboto postavilo temeljni kamen za ustanovitev nove mednarodne ekološke organizacije Alpe-Adria Green, ki bo opozarjala na okoljske probleme tega območja.

Največja grožnja okolju je ta trenutek pobuda za gradnjo naftovoda in plinovoda od Črnega morja do Tržaškega zaliva. Natančneje: od pristanišča Konstanza v Romuniji do Trsta. Ena od možnih tras naftovoda naj bi vodila po matarskem podolju, čez Kras in prek Glinščice v Trst.

V zvezni državi Montana v ZDA so fotografirali izjemno redek primer albino losa. Belega losa so opazili pri stikanju za hrano v družbi še dveh, a rjavih losov.

Strokovnjaki za divje živali pravijo, da albino los sicer ni neznan pojav, a se zgodi izjemno redko. Te živali so v naravi veliko bolj izpostavljene, saj jih je zaradi izstopajoče bele barve prej opaziti in plenilcem to seveda pomeni olajšano delo.

Nigerija bo omejila uvoz rabljenih računalnikov, saj ti po navadi končajo na odpadu, kjer predstavljajo nevarnost za okolje. Stare računalnike v zahodnoafriško državo uvažajo predvsem zaradi rezervnih delov, ki pa se jih nato pogosto zavrže in tako postanejo strupeni odpadki.

Nigerijske oblasti bodo uvoz skušale omejiti z uvedbo uvoznih dajatev, ki jih do zdaj ni bilo, nato pa bodo uvoz popolnoma prepovedali. To bo potekalo postopoma, saj je treba po besedah informacijskega ministra preprečiti, da bi se država s kopičenjem zavrženih starih računalnikov spremenila v smetišče.

Ob omejevanju uporabe plastičnih vrečk v Avstraliji in Kitajskem smo v MMC-ju povprašali, kako je s tem urejeno pri nas. Poizvedovali smo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani ter na Inštitutu za celulozo in papir za strokovno mnenje glede tega, koliko plastične oziroma papirne vrečke obremenjujejo okolje.

Na ministrstvu za okolje smo vprašali o okolijskih smernicah, povprašali pa smo tudi največje trgovce, kaj menijo o tem. Rezultati so zanimivi: plastične vrečke naj bi najmanj škodovale okolju, vprašanje je le primerno zbiranje.

Agencija Republike Slovenije za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije letos že tretjič organizirata akcijo ozaveščanja z naslovom Zemljo so nam posodili otroci.

V mesecu februarju so tako stekle prve aktivnosti akcije, v kateri učenci zadnjih razredov osnovnih šol in srednješolci v svojih okoljih izbirajo tiste organizacije in posameznike, ki naredijo največ za ohranjanje naravnega okolja.

Razmere v Krajinskem parku Strunjan (KPS), eni najpomembnejših naravovarstvenih oaz na Obali, so vse slabše. V piranski enoti Zavoda RS za varstvo narave so kot začasni upravljalci parka na zahtevo ministrstva za okolje in prostor (MOP) pred nekaj tedni izdelali izčrpno oceno stanja v KPS in ugotovili, da je to zaradi močne obremenjenosti z obiskovalci, avtomobili, plovili in črnimi gradnjami skrb vzbujajoče.

Več kot sto terenskih ogledov KPS v minulem letu je naravovarstvenike prepričalo, da je zaradi vsakdanjih kršitev v krajinskem parku in neustreznega nadzora nad temi kršitvami onemogočeno uresničevanje varstvenih ciljev parka, ki že leta zaman čaka na pravega upravljalca.

Prvič v 125 letih kmetje v eni izmed avstralskih pokrajin v času žetve ne bodo sežigali ostanke sladkornega trsa. Namesto tega bodo še zelene odpadke in preostanke trsa prepeljali do nove 30 megavatne tovarne, kjer jih bodo zažgali z namenom proizvajanja energije.

Tovarna, ki je “eden izmed največjih državnih projektov za obnovljivo elektriko” bo proizvajala energijo 24 ur na dan. Tovarna je rezultat skupinskega projekta med dobaviteljem energije Delta Electricity in združenjem 650 pridelovalcev sladkornega trsa.

V septembru 2007 je inštitut za javnomnenjsko raziskave, BBC World Service, med 22.000 ljudmi iz 21 držav izvedel anketo na temo „Podnebno segrevanje.“ Med drugim so anketirance vprašali ali so že slišali za podnebno segrevanje in v kolikšni meri vpliva na spreminjanje podnebja človek.

Presenetljivi so bili rezultati iz Rusije: več kot polovica vprašanih je navedla, da o podnebnem segrevanju do sedaj ni veliko slišala. V ruskih medijih očitno tema ne igra prav posebej velike vloge, so napisali na BBC-Online.

ELIZA TEACHING WITH PASSION
ODGOVORI IN REŠITVE OPISANI V NOVI KNJIGI:
ELIZA 2: ŠOLA, NAJLJUBŠI IN NAJRADOSTNEJŠI KRAJ ZA OTROKE
KNJIGA O RADOSTNI ŠOLI, KI JE  SINONIM ZA ŽIVLJENJE. KAKRŠEN ODNOS IMAMO DO UČENJA, IMAMO KASNEJE DO SEBE, ŽIVLJENJA IN OKOLJA

Drzen naslov - RADOSTNA ŠOLA, se ti zdi to izvedljivo?
Seveda, če ne, ne bi tega napisala. Verjamem v nekaj, v kar večina še ne more verjeti. Zame je radost povezana s pozitivnim odnosom do učenja, povezana je z ustvarjalnostjo, z radovednostjo. Povezana je tudi z umskim naporom, fizičnim delom, zdravim dvomom-zdravo neposlušnostjo, vztrajnostjo, z iskanjem sreče.

Od ponedeljka naprej bodo morali tovornjaki z dizelskim motorjem s težo nad 12 ton plačati 300 EUR na dan, da bodo lahko vstopili v širše območje Londona (Greater London).

Pred štirimi leti so že omejili dostop avtomobilom v središče Londona, predvsem zaradi gneče. Dodatni ukrep – Low Emission Zone - je bil sprejet zaradi izboljšanja kakovosti zraka v mestu, saj se lahko London v Združenem kraljestvu ponaša z najslabšo kakovostjo zraka.

Nove investicije v podjetja in premoženje čistih tehnologij so v letu 2007 dosegle 117 milijard ameriških dolarjev, kar je za 35 odstotkov več kot leto prej, so pokazale analize raziskovalnega podjetja New Energy Finance (NEF).

Številka je za 20 milijard presegla napovedi in to kljub strožjim pogojem na kreditnih trgih, NEF pa v letošnjem letu predvideva še višjo rast. NEF rezultate pripisuje nenehni moči “nefinančnih gonilnikov“, kot so uredbe, politična volja in pomisleki v zvezi z energetsko varnostjo.

Čez dva tedna bo znana odločitev škotske vlade o morebitni namestitvi vetrne elektrarne s 181 vetrnicami na otoku Lewis. Javnost je razdeljena.

500 milijonov funtov (744 milijonov evrov) vreden projekt naj bi po zagotovilih njegovih zagovornikov omogočil odprtje 400 novih delovnih mest, nasprotniki pa trdijo, da bi ustvaril nepopravljivo škodo na otoških mokriščih, na katerih živi tudi veliko ptičjih in drugih živalskih ter rastlinskih vrst.

Slovenija se je uvrstila na 15. mesto mesto raziskave Centra za kakovost varstva okolja ameriške univerze Yale o varovanju okolja.

Omenjena raziskava je na podlagi indeksa učinkovitosti varstva okolja (EPI) med drugim zajela podatke o izpustih ogljika in žvepla, onesnaženosti vode in zraka, biotske raznolikosti in praksah zaščite narave.

Akcija društva Planet Zemlja z naslovom Planetu Zemlja prijazno vozilo se nadaljuje tudi v letu 2008. V mesecu januarju je komisija pozvala zastopnike, da nominirajo vozila v segmentu mase praznega vozila od 1000 do1200 kilogramov.

Gre za segment, v katerem je prodanih največ vozil, zato precej številen odziv ni presenetil. Nominiranih je bilo namreč 12 osebnih motornih vozil. Po pregledu podatkov vozil ter primerjalni analizi, se je komisija društva Planet Zemlja soglasno odločila podeliti naziv:

Jeseniško podjetje Pin je v vasi na Selu za hribom Straža postavilo največjo fotonapetostno – sončno – elektrarno pri nas. Namestili so jo na strehi gospodarskega poslopja turistične kmetije Mulej, njena moč pa je 86 kilovatov.

Površina panelov s celicami je 600 kvadratnih metrov, naložba pa je vredna 430.000 evrov. Direktor podjetja Pin Sašo Košir pravi, da je elektrarna z izjemo panelov s celicami in nekaterih tehničnih pripomočkov plod slovenskega znanja.

(Ur. l. 46/2007) - Komentar
Sredi maja sem na internetu našla predlog Uredbe o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah, datiran z 10.5.2007, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pripravila sta jo gospoda Andrej Drašler, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo in  Dejan Pehar, vodja sektorja za lovstvo in ribištvo.

V prostorih Hiše Evropske Unije v Ljubljani je v petek, 1. februarja 2008,  dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, predstavila energetsko-okoljski sveženj Evropske komisije in predstavila iztočnice za nadaljnjo razpravo o omenjenih politikah v Evropskem parlamentu, spremembe glede na minulo leto in predvidene dogodke v prihodnosti.

S podnebnimi spremembami, njihovim vplivom na okolje in ljudi, se ukvarjajo znanstveniki, visoki politiki, a odločilno vlogo pri sprejemanju kakršnih koli ukrepov imajo izvoljeni predstavniki nacionalnih parlamentov in seveda tudi Evropski parlament. »Zato je prav, da se oglasimo tudi poslanci,« je pojasnila dr. Romana Jordan Cizelj in poudarila, da je v prvi vrsti k ukrepanju za zaščito okolja poklican vsak posameznik.

V soboto 2. februarja je bil svetovni dan mokrišč. Praznujemo ga od leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta konvencija o mokriščih.

Letos je ta dan potekal pod geslom Vitalna mokrišča - zdravi ljudje, s čimer se želi opozoriti na pomen osveščanja o pozitivnih učinkih mokrišč na življenja ljudi. Mokrišča so življenjski prostor številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zaradi česar so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Pred kratkim je bila tretja obletnica GCAP akcije v svetu, ki se je začela z World Social Forumom januarja 2005 in nadaljevala z akcijo Make Poverty History in Live 8 koncerti v organizaciji Sira Boba Geldofa in ki je dosegla pomembne rezultate v svetu.

Tudi GCAP akcija v Sloveniji v januarju in februarju 2008 nadaljuje delo. V okviru delovne skupine GCAP smo se odločili pomagati ekološkim projektom za zdravje človeka in narave v državah v razvoju preko ekoloških semen za ekološko kmetijstvo. Dva projekta sta nadaljevanje ( Indonezija, Madagaskar), dva projekta pa sta nova ( Vietnam in Belize).

Agencija za okolje (ARSO) bo maja v Portorožu gostila 4. mednarodno okoljsko konferenco z naslovom Premoščanje vrzeli. Namen konference bo predvsem premostiti ovire v pretoku podatkov, znanja in razumevanja procesov v okolijski problematiki.

Pogosto naj bi bile informacije težko dostopne in razumljive ter preobsežne. Udeleženci konference bodo spregovorili še o energiji in okolju, trajnostni porabi in proizvodnji, prilagajanju na podnebne spremembe ter o biotski raznovrstnosti in ekosistemu.