Naši potomci bodo leta 2050 dobili od nas zelo neprijazne razmere za življenje, če do leta 2030 človeštvo nič ne bo naredilo za zmanjšanje vplivov na podnebje.

Ljudi, ki bodo leta 2050 živeli na zemlji, čakajo vročinski valovi, suše, poplave, viharji, ki bodo uničevali ključno infrastrukturo in poljščine, če se bodo povečevali izpusti toplogrednih plinov in se bo povprečna temepratura na zemlji povečala za 1,7 do 2,4 stopinje celzija, piše v poročilu OECD, ki so ga objavili.

Veliko živali in rastlin, ki jih poznamo danes, bo zaradi gradnje vedno nove infrastrukture in širitve polj za kmetijsko pridelavo izumrlo. Samo za pridelavo hrane in bioloških goriv bo človeštvo potrebovalo 10 odstotkov več polj kot danes. Kakovost življenja in gospodarska rast se bosta zmanjšala zaradi izgube biološke raznovrstnosti, ki zagotavlja uravnotežen ekosistem.

Zaradi neustreznega ravnanja bo število ljudi, ki bodo rpeli pomanjkanje pitne vode, povečalo za 1 milijardo na 3,9 milijarde. Ljudje bodo množično zbolevali zaradi onesnaženega zraka, početverilo se bo število ljudi, ki bodo umrli zaradi previsoke koncentracije ozona v zraku, število smrti zaradi drobnih delcev v ozračju pa se bo podvojilo.

Proizvodnja kemikalij v državah, ki niso članice OECD, naglo narašča, ni pa na razpolago informacij o nevarnosti kemikalij za okolje in v izdelkih. Najbolj bodo trpeli ljudje v državah v razvoju, ker so manj pripravljene na spremembe in imajo manj možnosti za prilagoditve, piše v poročilu OECD.

Gospodarski in socialni stroški zaradi neukrepanja ali prepoznega ukrepanja so povsod, tudi v članicah OECD, ogromni. Neposredno jih je mogoče izmeriti kot stroške za zdravstvo, posredno pa se kažejo v obliki zmanjševanja prouduktivnosti. Dodatne stroške bo povzročilo še zmanjšanje biološke raznorstnosti (recimo zaradi pretiranega ribolova) in klimatske spremembe.

Članice OECD so v zadnjih letih izvedle kar nekaj ukrepov na področju varovanja okolja. Zmanjšale so industrijsko onesnaževanje okolja, povečale so površino gozdov in ekološko zaščitenih območij - čeprav vsa zaščitena območja niso kakovostna in skorajda ni zaščitenih območij na morju -, kemikalij, ki uničujejo ozon, skoraj ni več v uporabi, zmanjšala se je poraba vode in energije na enoto proizvoda.

Z izvajanjem ukrepov, s katerimi so države to dosegle, je treba nadaljevati in jih razširiti, vendar izvedenci OECD ob tem tudi opozarjajo, da so se v več državah in območjih obremenitve za okolje zaradi gospodarske rasti in rasti števila prebivalstva kljub temu povečale. Izzivi, s katerimi se je treba spoprijeti, postajajo vse bolj kompleksni in globalni, na izboljšanje na podlagi izvajanja preventivnih ukrepov pa je treba čakati vse več časa.

Ekonomski in ekološki trendi bodo v prihodnjih letih v različnih regijah po svetu različni. Svetovno gospodarstvo se bo po oceni OECD do leta 2030 skoraj podvojilo, število prebivalstva bo naraslo s 6,5 na 8,2 milijarde ljudi. Večino te rasti bodo dosegle hitrorastoče države Brazilija, Kitajska, Indija, Rusija, Indonezija, Južna Afrika in države v razvoju. Toda povečanje prihodka in izboljšanje življenjskega standarda povečuje pritisk na naravne vire.

Gospodarska prihodnost številnih revnih držav je vprašljiva, ker netrajnostno izkoriščajo naravne vire, nezadržno povečujejo onesnaževanje okolja, naglo širijo mesta. Države v razvoju bodo zaradi posledic podnebnih sprememb najbolj trpele, ker nimajo finančnih in institucionalnih zmožnosti za izvedbo ukrepov, s katerimi bi te spremembe zmanjševale.

Stroški zaradi neukrepanja so visoki, ker je mogoče ukrepe za učinkovito varovanje okolja izvajati le v skladu z gospodarsko rastjo. Vendar pa imajo nekateri ukrepi dvojni učinek. Nove tehnologije za zmanjšanje škodljivih plinov iz avtomobilov povzročijo manj topologrednih plinov in čistejši zrak, boljša izolacija stavb prinese zmanjšanje porabe energije, posledično nižje račune za končnega porabnika, in manj onesnaževanja okolja s strani energetskih podjetij. Oblasti v posameznih državah morajo poskrbeti, da bodo današnje investicije trajnostne. Nove elektrarne, ceste in transportni sistemi obratujejo desetletja, ne le nekaj let.

Večino okoljskih problemov je po oceni izvedencev OECD mogoče rešiti z usklajenimi ukrepi, za katere mora poskrbeti oblast v sodelovanju z zasebnimi podjetji in civilno družbo. Ministrstva morajo skupaj pripraviti politike, še posebej tesno morajo sodelovati na področju financ, trgovine, transporta, industrije, energije, kmetijstva in zdravja.

Za vsako od področij izvedenci OECD v poročilu navajajo priporočila in rešitve, predlagajo, kaj je treba narediti, da so rešitve stroškovno in tehnično izvedljive. Enako kot britanski ekonomist Nicholas Stern v jeseni leta 2006 opozarjajo, da bodo stroški v primeru pravočasnega ukrepanja nižji kot v primeru zamud. “Prej, kot bomo ukrepali, lažje in ceneje bo,” pravijo. Pri tem mora vsak - politiki, gospodarstveniki, potrošniki - opraviti svojo nalogo.

Vir: razgledi.net/