Svetovne zaloge žita se vsako leto manjšajo. Cene so rekordno visoke.

Pek in ekološki kmet iz Velike Britanije verjame, da je rešitev v gojenju lastnega žita v vrtu. Zakaj ne bi “gojili kruha” tako, kot gojimo svojo zelenjavo. Mnenja smo, da je moč gojiti žito le na ogromnih površinah, vendar je to rastlina kot vsaka druga. Je kot trava.

Ni veliko stvari, ki ti lahko nudi večje zadovoljstvo kot je da vzgojiš lasten kruh in ga deliš z družino in prijatelji.

V povprečju pojemo 720 g kruha na teden, kar je sicer manj kot pred desetletji. Whitley je zračunal kako veliko površino bi potrebovali za oskrbo s kruhom. Predvidoma rabimo 432 g moke za 720 gramski hlebec kruha. To je 22.5 kg moke na leto za kruh. Za štiričlansko družino bi to znašalo 90 kg moke.

Ekološka pridelava pridela okoli 3 tone pšenice na hektar (lahko mnogo več). Če uporabiš cello zrno (polnozrnata moka) potem ena tona žita predstavlja eno tono moke. Po tem takem potrebuješ 297 kvadratnih metrov, da zadostiš potrebam družine po moki za kruh. 

Povprečna družina žal nima tako velikega vrta, mnogi pa imajo. NAdalje Whitley predlaga da samo eno četrtino vrta namenimo žitu. Monokulture namreč hitro izčrpajo tla in privabljajo škodljivce ter bolezni. Tudi če uporabimo le 20 kvadratnih metrov površine lahko pridelamo vsaj 6 kg moke, kar nam bo nudilo kar nekaj hlebcev kruha.  

Pri gojenju žita si lahko pomagamo s bodsejanjem, kar pomeni da ko žido že raste dosejemo deteljo ali pa lucerno, kar bo zadržalo plevel in povečalo plodnost.
Sejemo marca oz. aprila in žanjemo tipično v Avgustu ali pa SEptembru, odvisno od letine.

Starodaven test, ki nam pove ali je pšenica že zrela ali ne je, da pregriznemo seme. Če je trdo je pripravljeno, če pa je mehko, pa še ni.

Tradicionalno so žito vejali (ločevali pleve od semena) v vetru, danes lahko to naredimo doma s pomočjo ventilatorja.
Meljemo pa lahko na manjših mlinčkih za mletje žita, ki se danes že pogosto prodajajo v trgovinah z zdravo prehrano. Lahko pa uporabimo ročni mlinček za mletje kave.

Pripravi zemljo z finim grabljenjem..

Enakomerno potresi semena in pograbi še enkrat. Lahko uporabiš ptičje strašilo.

Požanji z srpom. Pusti 5 – 10 cm štrcljev. Zveži skupaj snope.

Snope daj v rjuho (npr. od blazine) in jih tolči ob steno.

Loči žito od plev (vejanje žita) z vetričem iz fena. Pleve bi moralo odpihnit stran.

Vir: http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/7284011.stm

Prevod: Marko