Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je predstavila projekt Rituali – Eko pisarna, ki ga je razvila skupaj s partnerji. Rituali so namenjeni podjetjem in organizacijam s pisarniško dejavnostjo, cilj pa je v procese dela postopoma uvesti ukrepe, s katerimi bodo zmanjšali svoje vplive na okolje. Na novinarski konferenci so predstavili tudi CO2 odtise partnerskih podjetij, ki so nastali v sklopu projekta.

Srečujemo se z vedno bolj perečim problemom podnebne krize na eni strani in rastočimi cenami energentov na drugi. Sodobna podjetja in organizacije se ne sprašujejo več zakaj spreminjati svoje navade in način poslovanja, temveč kako to lahko naredijo na najbolj poslovno zanimiv način.

Spoštovani prebivalec planeta, Slovenija je na 15. mestu na svetu po kakovosti varstva okolja, je pokazalaraziskava univerze Yale o varovanju okolja. Raziskava je bila narejena pri 149 državah s 25 indikatorji, s katerimi so ocenjevali okoljevarstveno zdravje, onesnaženost zraka, vodne vire, biološko raznovrstnost in habitat ter klimatske razmere.

Na prvem mestu se je znašla Švica, nato Švedska, Norveška, Finska in Kostarika. Avstrija se je uvrstila na 6. mesto, Hrvaška na 20. in Italija na 24. mesto. Slovenija je v raziskavi dosegla 86,3 točke, najvišje uvrščena Švica pa 95,5 točk.

Piše: Valerija Hozjan v novih Misterijih www.misteriji.si

Prednosti varčnih sijalk, o katerih se govori, in pomanjkljivosti, o katerih se raje molči

Proizvajalci in prodajalci si manejo roke, znanstveniki so navdušeni, svetovne vlade sprejemajo ukrepe, okoljevarstveniki še razmišljajo, ali je varčna sijalka res rešitev. Vendar se prednosti kaj hitro prelevijo v pomanjkljivosti, če varčne sijalke uporabljamo brez vednosti o mogočih stranskih učinkih.

Prvi zdravniki in znanstveniki že svarijo pred slabim, neuravnoteženim svetlobnim sestavom, ki je odgovoren za glavobole, hormonske težave in epileptične napade. Klasična varčna sijalka vsebuje šest do osem miligramov živega srebra. Če jo zlomite, odprite okna in za petnajst mi­nut zapustite prostor, svetujejo na BBC-ju.

In se s tem širša množica in tudi mediji končno začnejo prebujati iz globokega spanca. Ni zadosti onesnažen zrak, onesnažena voda, preveliko število odpadkov, posekavanje gozdov, mučenje in izkoriščanje živali, porast zapornikov, povečana odvisnost od farmacevtskih proizvodov, alkohola, drog, prepolne bolnice, število samomorov in umorov in pobojev, število problemov v družini in ločitev, prebivalstva na robu in pod revščino, povečano število katastrof in konec koncev lastno trpljenje in agonija.

Na večino zgoraj naštetega smo se nekako navadili. "Saj bo že nekako," "to se meni ne more zgoditi," "jaz sem varen pred tem." Ampak zastrupitev čebel, to pa je nekaj čisto novega, nova grožnja, ki lahko doleti čisto vsakogar. Zastrupljena voda očitno ni tolikšen problem. Zakaj?

V okviru tradicionalnega slovenskega tedna gozdov, ki letos poteka z geslom Gozdovi v srcu Evrope, je bila v Ljubljani osrednja prireditev, na kateri so spomnili na pomembno vlogo gozda. Slovenija je med najbolj gozdnatimi državami EU in trajnostno gospodarjenje z gozdovi.

Organizatorja tedna - Zavod za gozdove Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije - sta se v luči predsedovanja Slovenije Svetu EU odločila, da v tem tednu slovenski gozd in gozdarstvo predstavita državam EU. Slovenski gozd ima v primerjavi z gozdovi drugih držav EU največji vpliv na ponor ogljika v atmosferi.

Na Islandijo je prvič po 15 letih prišel polarni medved, ki velja za eno od najbolj ogroženih živalskih vrst. Čudovit prizor pa je prekinila policija, ki je medveda ustrelila in s tem v javnosti sprožila spor o tem, ali bi medvedu morda lahko prizanesli.

Belega kosmatinca je okoli 9.30 ure zjutraj med lomastenjem ob cesti opazil kmet. Strokovnjaki so sporočili, da je medved na Islandijo najbrž prispel na kosu leda. Odločitev policije so komentirali s tem, da lokalni zakoni policiji dovoljujejo, da medveda ubije, v primeru ogrožanja ljudi ali domačih živali.

Prihodnost ni naša usoda, temveč naša izbira - Mladi oblikujejo vizije o nizko-ogljični družbi, mi jim dajmo priložnost, da jo bodo lahko živeli

Ljubljana, 5. junij 2008 - Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je ob Svetovnem dnevu okolja zopet opozorila na to, je treba združiti prizadevanja in na kreativen način pristopiti k oblikovanju idej za obvladovanje podnebnih sprememb.

V Centru Evropa, ki tudi letos prireja dogodke ob »Zelenem tednu«, so bile podeljene nagrade za najboljšo kratko zgodbo za srednješolce na temo Sporočila prihodnosti: Dobrodošli v letu 2030, družbi brez emisij! Avtorica nagrajene zgodbe, dijakinja tretjega letnika Tanja Šmon, se je domov odpeljala s kolesom, njena zgodba pa bo objavljena v Delovi reviji  Polet.

Low Carbon Futures (Nizkoogljična prihodnost) je globalna pobuda, ki jo vodi British Council, in je ena od treh prioritetnih programskih področij Velike Britanije.

Namen kampanje je vzpostaviti mrežo in povezati mlade s politiki, podjetniki, organizacijami, ki jih podpirajo, da bi skupaj dosegli večje razumevanje podnebnih sprememb in pomen aktivnega delovanja.

V program so vključeni trije projekti:

British Council je v projektu Evropa pred izzivom predstavil 20 podnebnih zagovornikov, ki se bodo podali v iskanje rešitev za boj proti prevelikim izpustom ogljikovega dioksida

British Council je predstavil slovenske podnebne zagovornike  - skupino 20 zagnanih mladih z najrazličnejših področij, ki se bodo skupaj lotili problematike prevelikih izpustov ogljikovega dioksida in se pridružili mreži 224 podnebnim zagovornikom iz vse Evrope v projektu Evropa pred izzivom.

Focus društvo za sonaraven razvoj je ministru Vizjaku in ministru Podobniku  poslalo predloge in stališča do nekaterih tem, ki so bila (in bodo) obravnavane na Svetu za energijo 6.6.2008 in na Svetu za okolje 5.6. 2008.

Pisma so dostopna na http://www.focus.si/.

Kampanja za ozaveščanje javnosti glede podnebnih sprememb, ki jo je Evropska komisija začela maja 2006, je 5.6.2008 prišla v zaključno fazo, v kateri bo osredotočena na pet držav članic – Madžarsko, Poljsko, Češko republiko, Romunijo in Bolgarijo. Cilj te tretje faze kampanje »Vplivaj na podnebne spremembe«, je začetek proaktivnega dialoga o podnebnih spremembah v teh petih državah, kjer nacionalne kampanje še niso bile izvedene.

Info:http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do

Evropska komisija je zagnala javno posvetovanje o preglednosti in razumljivosti informacij o porabi goriva in emisijah CO2 v novih avtomobilih. Javno posvetovanje, ki je namenjeno zainteresiranim stranem in potrošnikom, bo Evropski komisiji pomagalo pri pripravi revizije direktive o ekonomičnosti porabe goriva. Javno posvetovanje, ki sodi v sklop prizadevanj Evropske komisije za zmanjšanje avtomobilskih emisij do leta 2012, je odprto do 28.7.2008.

Info:http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do

V četrtekje bila v parlamentu obravnava zakona, s katerim je stranka Zares želela doseči moratorij na gojenje GSO poljščin, do sprejema utrezne zakonodaje, ki naj bi to področje uredila. Takšen varnostni zadržek so že sprejeli Avstrijci, Švicarji, Francozi, Madžari, Romuni, in bi ga lahko tudi Slovenija, če bi za to obstajala politična volja ter zdrava pamet...

Seje so se s strani nevladnih organizacij udeležili predstavniki eko kmetov in biodinamikov (Boris Fras in Meta Vrhunc) kljub temu, da jih ga. Uhan, ki vodi odbor na sejo ni povabila. Vladajoča koalicija (SDS, NSI, SLS) nevladnim predstavnikom ni dala niti besede, zaradi česar je Cveta Zalokar Oražem (poslanka stranke Zares) sejo protestno zapustila.

Za odgovorne (ministrom, poslancem in lobistom konvencionalnega kmetijstva) o njihovem zmotnem prepričanju o ekološkem kmetijstvu!

V spodnjem prispevku bi rada odgovorila vsem tistim dvomljivcem, ki ekološkega kmetijstva še niso prepoznali kot enega izmed vodilnih načinov kmetovanja v Sloveniji. Pri dosedanjem spremljanju aktualne problematike na področju ekološkega kmetovanja in beleženju glavnih protiargumentov, ki zavirajo razcvet sonaravnega načina pridelovanja hrane, sem prišla do zaključka, da sta glavna zavirajoča dejavnika dva: zakonodaja s predpisi, ki je prevečkrat pisana v prid konvencionalnim načinom kmetovanja in premalo poučena stroka, vključno s kmetijskimi svetovalci.

Slab ugled ekološkemu kmetijstvu pa naredijo tudi arogantne izjave poslancev češ, da so tudi oni »zrastli« na kmetih in da vedo, da je edini pravi način, ki kaj v kmetijstvu šteje, konvencionalni in da je ekološko kmetijstvo obrobnega pomena. Pa si poglejmo, zakaj takšne izjave ne vzdržijo resne strokovne debate.

Polnjenje rezervoarja jeklenega konjička, še bolj pa kakšnega zares dozorelega konja, je postalo prava dogodivščina. Ker mnogi tudi gorivo plačujemo s plastičnim denarjem, se navadno sploh ne zavedamo, koliko zanj zares odštejemo.

A rekordno povišanje, ki smo ga bili deležni v naši podalpski deželici prejšnji teden, je postalo podobno »bungee jumpingu«. Verjetno smo za trenutek dojeli, da nas čaka pravi izziv.

Nekaj informacij o ekoloških vaseh oziroma trajnostnem sobivanju

V ospredju je sožitje med človekom in naravo
Običajno so z izrazom ekovasi mišljena trajnostna naselja na splošno; takšna okolja se lahko nahajajo tako v neokrnjeni naravi kot tudi v urbanih mestnih področjih. V ospredju je sožitje med ljudmi in naravo, ki lahko obojim prinaša boljšo kvaliteto bivanja.

Ljudem ponuja okolje za zdrav človeški razvoj, ki je mogoč samo na trajnostni način. Samo ko so naše aktivnosti neškodljivo vključene v naravno okolje, prihodnjim rodovom ne zmanjšujemo njihovih možnosti za polno življenje. Zato moramo pri vseh odločitvah enako upoštevati tako sedanjost kot prihodnost. Kar največ rešitev se v ekovasi išče znotraj teh okvirov.

Akciji društva Planet Zemlja z naslovom Planetu Zemlja prijazno vozilo poteka že deset mesecev – od septembra 2007. Komisija je tokrat primerjala nominirana vozila v segmentu enoprostorcev z maso praznega vozila večjo od 1550 kilogramov.

Enoprostorci so vozila, ki jih uporabljajo dokaj številne družine. Po pregledu podatkov osmih nominiranih vozil ter primerjalni analizi, se je komisija društva Planet Zemlja soglasno odločila podeliti naziv:

Evropska komisija je predstavila predlog uredbe za bolj varna in okolju prijaznejša vozila, ki pomeni tudi poenostavitev zakonodaje na tem področju.

Predlog se nanaša na obvezno uvedbo nekaterih varnostnih zahtev od leta 2012 oz. 2013 in nove zahteve za pnevmatike. Uvedeni ukrepi bodo pomenili večjo varnost za pešce, manjšo porabo goriva in manj emisij CO2 ter manj hrupa.

Info:http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?

Vir: http://ec.europa.eu/slovenija/

Wallace Broecker, znanstvenik, ki je skoval termin "globalno segrevanje" predlaga, da bi se CO2-ja lotili s pomočjo "umetnih dreves".

Nalogo čistilcev zraka bi opravljali več kot 15 metrov visoki stolpi s premerom skoraj dva metra in pol. Narejeni bi bili iz posebne plastike, ki vsrkava ogljikov dioksid. Plin bi pretvorili v tekoče stanje in ga vbrizgali pod zemljo ali pa ga spremenili v mineralno obliko.

Končno spremenjen odnos strokovnjakov

Objava poročila Mednarodna ocenitev kmetijskih ved in tehnologij za razvoj (MOKVTR) s 15. aprila 2008, je presenetila svet v mnogih ozirih. Neverjetno malo se je v javnih občilih pisalo o raziskavi, ki je 4 leta zaposlovala 400 znanstvenikov, njene ugotovitve pa obsegajo 2.500 strani zadevnega poročila.

Poročilo temeljito ocenjuje stanje kmetijstva po celem svetu in v takem obsegu, da se lahko primerja z Mednarodnim odborom za podnebne spremembe. Še bolj pa bodejo v oči njegove pomembne ugotovitve. Da bi se ustavilo naraščanje cen hrane, lakota, družbena neenakost in okoljske naravne nesreče, poročilo poziva h korenitim spremembam v kmetovanju.

Na skrajnem severu, kjer naj bi po ocenah strokovnjakov ležale zaloge nafte, so se predstavniki petih držav dogovorili, da bodo Severno ledeno morje zaščitili pred posegi.

Predstavniki ZDA, Kanade, Danske, Norveške in Rusije so sporočili, da bodo države sprejele ukrepe v skladu z mednarodno in domačo zakonodajo za zaščito krhkega ekosistema Severnega ledenega morja.

Globalno segrevanje bo povzročilo, da se bo še bolj znižala gladina ameriških Velikih jezer in povečala nevarnost za krhki ekosistem na tem območju.

Sprememba podnebja bi lahko še povečala stopnjo izhlapevanja in še bolj znižala raven vode v Velikih jezerih, ki skupaj predstavljajo kar dvajset odstotkov vse površinske sladke vode.

Svetovni poziv proti patentiranju običajnih semen in kmetijskih živali!

Skupno Javno pismo, naslovljeno na:

• Razširjeni odbor za pritožbe pri Evropskem patentnem uradu
• predstavnike vlad
• direktorske uprave gospodarskih družb s področja kmetijstva

Po vsem svetu so se patenti dolgo let odobravali za gensko spremenjena (GS) semena in živali. Dobro je znano, da tovrstno patentiranje ogroža kmetovalce, ker jim krni pravico do shranjevanja pridelanega semena, žlahtnitelji pa ne smejo več po lastni presoji uporabljati patentiranih semen za nadaljnje žlahtnenje.