Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Starček se je sprehajal po plaži. V daljavi je zagledal deklico, ki je skakljala sem in tja ob morju. Ko se ji je približal, je ugotovil, da po plaži pobira morske zvezde in jih eno za drugo meče nazaj v morje.
Starček je vprašal:»Kaj pa počneš? Zakaj zapravljaš čas?«
Deklica je odgovorila: »Če ostane zvezda na obali, bo zaradi sonca poginila.«
»Toda na tisoče morskih zvezd leži samo tu, plaža pa je dolga na stotine kilometrov. V čem je smisel, da rešiš nekaj zvezd?« je zanimalo starčka.
Deklica je vzela morsko zvezdo, jo vrgla v ocean in rekla:
Česa bi se morali bati? Ničesar.
Koga bi se morali bati? Nikogar.
Zakaj?
Ker je tistemu, ki združi svoje sile z bogom,
podarjeno troje:
vsemogočnost brez moči,
opoj brez vina in življenje brez smrti.
četrtek, 20. marec 2003 @ 08:25 CET
Uporabnik: ana
Sami sebe ustvarjajo s krepostjo svojih misli,
ki si jih izberejo in vzpodbujajo;
tak razum je mojster tkalec,
tke tako svoj notranji značaj kot zunanji splet okoliščin
in tako lahko tisti, ki so do zdaj tkali nezavedno in
v bolečini, tkejo prosvetljeni in srčni.
Če otrok živi s kriticizmom,
se nauči obsojati.
Če otrok živi s sovraštvom,
se nauči boriti.
Če otrok živi v posmehu,
se nauči biti sramežljiv.
Če otrok živi v sramu,
se nauči občutka krivde.
Če otrok živi v strpnosti,
se nauči biti potrpežljiv.
Če otrok živi v spodbudnem vzdušju,
se nauči zaupanja.
Če otrok živi s pohvalo,
se nauči ceniti se.
Če otrok živi s pravičnostjo,
se nauči biti pravičen.
Če otrok živi v varnosti,
se nauči zaupati.
Če otrok živi v odobravanju,
se nauči imeti sebe rad.
Če otrok živi v sprejetosti in prijateljstvu,
se nauči najti ljubezen v svetu.
Zakaj iščeš prijatelja, kadar imaš časa odveč?
Vedno ga poišči, kadar imaš čas za življenje. Njegova naloga je, da izpolni tvojo potrebo in ne, da izpolni tvojo praznino.
In v svežini prijateljstva naj bo smeh in veselje, ki ga prijatelja delita.
Prijatelj je odgovor na tvoje potrebe. Je polje, ki ga seješ z ljubeznijo in žanješ s hvaležnostjo. Je tvoja miza in tvoje ognjišče. Kajti k njemu prihajaš z lakoto in ga iščeš, da bi našel mir.
Pomemben je samo človek, ki glas vetra spremeni v pesem, čudovito zaradi njegove ljubezni.
ponedeljek, 17. marec 2003 @ 09:18 CET
Uporabnik: ana
Ne poskušaj živeti kot da je čas resničnost, ki ti lahko ukrade življenje. Življenje je kratko, pa vendar trenutek presega večnost.
zenovski grafit
Pot je popolna in vseobsežna kakor brezmejno vesolje; nič ne manjka, nič ni odveč, toda ker um še naprej dela razlike, je njegovo svojstvo zakrito.
mojster Seng-T'san (umrl l. 606)
Vsa modrost prihaja iz bistva uma in ne iz zunanjega vira. Ne imejte napačne predstave o tem. To se imenuje 'pravilna uporaba jaza'.
mojster Hui Neng
nedelja, 16. marec 2003 @ 22:10 CET
Uporabnik: stojči
»Niti zelo visoka stopnja inteligentnosti,
niti ustvarjalnega duha, niti obeh skupaj,
ne tvorita genija.
Ljubezen, ljubezen, ljubezen,
to je duša genija.«.
nedelja, 16. marec 2003 @ 16:16 CET
Uporabnik: ana
Človek je pri padanju na zemeljsko raven zgubil vse rodne pravice, zgubil skladnost z Bogom in spravil v nesoglasje vse note življenja.
Nesozvočje in zlo je eno in isto. Tako je zlo človekov proizvod.
Semena ne klijejo v luči. Ne rastejo, dokler niso našla tal in se v njih skrila pred lučjo.
Človek se je razvil kot seme večnega življenja. Toda v etrih Tro-Enega-Boga je bila svetloba premočna, da bi semena rasla.
Smrt ne pomeni konec življenja. Grob ni človekov cilj nič bolj kot bi bilo seme določeno za zemljo. Življenje sledi smrti. Za seme se zdi, da umre. Toda iz njegovega groba se drevo dvigne v življenje.
Bog ni Bog mrtvih kosti, ampak Bog živega človeka.
nedelja, 16. marec 2003 @ 16:14 CET
Uporabnik: ana
Sri Chinmoy sodi med najbolj zanimive pesnike in filozofe 20. stoletja. Rojen je bil leta 1931 v Bengaliji (Indija). Svojo mladost je preživel v Ashramu (samostanu). Leta 1964 se je preselil v New York.
Znan je po svoji vsestranskosti, saj ni le pesnik, je tudi skladatelj, slikar, glasbenik in športnik. Že vsa leta tudi veliko predava po raznih univerzah.
Njegova filozofija poudarja prav posebno moč srčne dobrote in prisrčnosti.
petek, 14. marec 2003 @ 08:22 CET
Uporabnik: stojči
Nekoč je živel človek, ki se mu je v sanjah kdaj pa kdaj prikazoval Bog. To svetlobno bitje je bilo polno ljubezni in miru, da ga je kar spreletaval srh občutka blaženosti. Po takih sanjah, se je vedno prebudil in razmišljal o Bogu. Odločil se je, da če bo kdaj potreboval njegovo pomoč, ga bo takrat, ko se mu bo ponovno prikazal v sanjah, prosil za njegovo pomoč.
Tako ga je ob taki priliki prosil, da bi uspešno končal šolo in jo je, da bi dobil službo in jo je, da bi spoznal sebi primerno dekle in jo je, da bi dobil otroke in jih je, da bi dobil boljšo službo in si zgradil hišo in jo je, da bi dobil vnuke in jih je. Ko je bil že tako star, da je vedel, da bo kmalu umrl, se mu je ponovno prikazal Bog.
četrtek, 13. marec 2003 @ 08:16 CET
Uporabnik: ana
To je lepo ponazorjeno v francoski legendi o zrnu zlata: Siromak je šel po cesti in srečal popotnika. Ta ga je ustavil in rekel:
»Dobri prijatelj, vidim, da ste revni. Vzemite to zlato zrno, prodajte ga in bogati boste do konca svojih dni.«
Revni mož je bil strašno vesel svoje sreče in je nesel zlato domov. Takoj je našel delo in postal tako premožen, da ni prodal zlata. Minila so leta in postal je pravi bogataš. Nekega dne je na cesti srečal berača. Ustavil ga je in mu rekel:
»Dobri prijatelj, dam vam to zlato zrno in če ga prodate, boste vse življenje bogati.«
Berač je zrno vzel, ga dal oceniti in ugotovil, da sploh ni zlato.
Prvi siromak je obogatel, ker se je počutil bogatega, misleč, da je zrno res zlato.
Vsak človek nosi v sebi zlato zrno. To je zavest zlata, zavest obilja, ki prinese bogastvo v njegovo življenje.
knjiga: IGRA ŽIVLJENJA IN KAKO JO IGRATI
Florence Scovel Shinn
Šel sem kot berač od praga do praga po vaški cesti,
ko se je prikazal v daljavi tvoj zlati voz kakor sijajen sen,
in čudil sem se,
kdo je ta kralj vseh kraljev.
Moje upanje je zakipelo in zdelo se mi je,
da so moji žalostni dnevi pri kraju,
in stal sem in čakal na miloščino,
ki mi bo dana, ne da bi prosil zanjo,
in na bogastvo, ki bo razsejano vsenaokoli po prahu.
Učite jih, da ne potrebujejo ničesar zunaj sebe, da bi bili srečni – ne osebe, ne kraja, ne stvari – in da pravo srečo lahko najdejo znotraj samih sebe. Učite jih, da so zadostni že sami po sebi.
Učite jih tega in naučili jih boste vsega.
Učite jih, da je neuspeh iluzija, da je vsako poskušanje uspeh in da vsak trud prispeva k zmagi, pri čemer prva ni nič manj veličastna od zadnje.
torek, 11. marec 2003 @ 10:24 CET
Uporabnik: Anonymous
Smo popotniki na kozmičnem potovanju - zvezdni prah, ki se vrtinči v vijugah in vrtincih neskončnosti. Življenje je večno. Izrazi življenja pa so kratkotrajni, trenutni, bežni. Za hip zastanemo, toliko, da se spoznamo, vzljubimo, da drug z drugim delimo usodo. Če usodo delimo ljubeče in čistega srca, bo vsak trenutek postal vreden življenja.
ponedeljek, 10. marec 2003 @ 07:54 CET
Uporabnik: ana
Božo Rustja: DROBNE ZGODBE Z BISEROM
V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.
DOBRI IN SLABI SOSEDJE
Na verandi kmečke hiše sta sedela dedek in vnuk. Slišala sta, kako je po slabi in malo vozni poti mimo hiše pripeljal avto. Ko ju je voznik avtomobila zagledal, se je ustavil in vprašal, kod gre pot do bližnjega mesta. Ko sta mu povedala za pot, se je voznik napotil k avtu. Toda naredil je le nekaj korakov, ko se je obrnil in vprašal starčka:
»Povejte mi, gospod, kakšni so ljudje tod v okolici?«
»Zakaj sprašujete?« je vprašal stari oče. Tujec je stopil bliže in rekel:
V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.
KAKO UJETI OPICE?
Nekateri lovci so iznašli poseben način za lov opic. V škatlo iz trde lepenke vrežejo luknjo in vanjo položijo okusen oreh. Luknja je ravno prav velika, da gre lahko opica s svojo roko vanjo, a premajhna, da bi tudi ven potegnila roko, ko bo v njej držala oreh.
Opica ima tako dve možnosti. Lahko spusti oreh in potegne prazno roko ali pa obdrži oreh in ostane v pasti.
Opice običajno ne spustijo oreha.
Kaj v življenju mi ne moremo 'spustiti'? Na kaj smo mi 'privezani' v življenju? Dokler sem privezan na določeno stvar, nisem svoboden, ampak v pasti.
V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.
KJE SO TVOJE SPOSOBNOSTI
Ameriški farmar je bil na robu propada. Zemljo je prizadela katastrofalna suša. Pridelek na polju se je sušil, v vodnjakih je zmanjkalo vode. V tej stiski se je pogodil z veliko naftno družbo, ki je domnevala, da so pod njegovimi polji ležišča nafte. Po pogodbi bi kmet začel s poskusnimi vrtinami na stroške naftne družbe. Če bi kmet našel nafto, bi mu pripadal visok odstotek dobička od črpanja in prodaje. Če pa nafte ne bo, mu bo propadla še tako skromna žetev.
Kmet ni imel nikakršne izbire. Globoko je zabredel v dolgove in iskal je rešitev. Na svoje veliko začudenje je v nekaj mesecih vrtanja prišel do nafte.
Izkazalo se je, da so bila pod njegovo skopo zemljo bogata najdišča nafte.
Naše osebne sposobnosti in darovi so zelo podobni tem ležiščem nafte. Običajno ležijo pod površjem in čakajo, da jih kdo odkrije. Ali smo kdaj pomislili, da jih največkrat odkrijemo v neugodnih in težkih življenjskih okoliščinah?
VEČNA ENOST, ki nam poješ v tišini in
nas učiš po drugih,
odločno in modro vodi moje korake.
Naj uvidim nauke, ko stopam in
častim namen vseh stvari.
Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam,
da vedno govorim izza oči.
Naj opazujem, ne sodim.
Naj ne škodujem in naj zapustim
glasbo in lepoto, ko odidem.
In ko se vrnem v večnost,
naj se krog sklene in spirala razširi.
Danes smo dobile ženske v podjetju darilo (rožico) za 8. marec (od sindikata) in zraven naslednje besedilo:
Doživljamo neverjeten napredek, vendar ljudje niso videti srečni.
Gibalo tega napredka je načelo: čas je denar.
To kolesje bo človeka zdrobilo.
Če je čas za življenje le čas za denar, bo z ljudmi kmalu konec. Stroj 'čas je denar' ne proizvaja življenjske sreče. Ta uspeva le na podlagi, ki se imenuje ljubezen.
Nekateri ljudje ne morejo biti nikoli zares srečni.
Njihova sreča je odvisna od tisočerih reči, in vedno jim kaj manjka. Pozabljajo, da srečo sestavljajo številni koščki. Toda vselej kakšen manjka. Zelo hudo je, kadar vse življenje čakajo na tisti košček, ki ga ni. Slepi so za mnoge druge, s katerimi bi lahko bili srečni. Vendar jih ne vidijo, teh drobnih, navadnih stvari.
V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.
OLJE PRIJAZNOSTI
Nekoč je živel človek, ki je vedno nosil s seboj posodico z oljem. Ko je šel skozi vrata, ki so škripala, je namazal tečaje. Če so se vrata težko odpirala, je naoljil ključavnico. Njegovo življenje je minevalo tako, da je z oljem mazal vsa škripajoča mesta in lajšal pot tistim, ki so prišli za njim.
Ljudje so mu dajali grde vzdevke: čudak, norček, ubožec, omejen človek…
A možakar je nadaljeval s svojim početjem in vedno znova polnil svojo posodico z oljem, ko se je spraznila. Ni čakal, da bi našel škripajoča mesta in se odpravil domov po oje. Ne, posodico z oljem je nosil vedno s seboj.
Veliko je življenj, ki 'škripajo' in napoti do mnogih ljudi se vrata zelo težko odpirajo. Potrebujejo olje prijaznosti, odprtosti do drugega, modrosti, odpuščanja…
V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.
OVIRA ALI PRILOŽNOST
V starih časih je neki kralj položil velik kamen na sredo ceste. Potem se je skril in opazoval, če ga bo kdo odstranil. Nekateri mogočniki in bogati trgovci iz kraljestva so prišli in kamen zaobšli. Nekateri so se glasno jezili na kralja, ki nič ne naredi, da bi bile poti urejene in prehodne, a nihče izmed njih ni niti s prstom mignil, da bi kamen odstranil.
Potem je prišel po poti kmet, ki je na hrbtu tovoril poln koš zelenjave. Odložil je breme in začel premikati kamen proti robu ceste. Dolgo se je trudil, dokler ni spravil kamna do roba ceste. Ko si je natovoril breme in je že hotel nadaljevati pot, je na mestu, kjer je ležal kamen, opazil mošnjo. V mošnji so bili zlatniki in kraljevo sporočilo, da pripadajo tistemu, ki bo odstranil kamen s ceste. Kmet je takrat spoznal, kar so že drugi povedali z besedami: