izbrani izreki puščavskih očetov

Mati Sinklitika je govorila:
Vsi, ki gredo k Bogu, se na začetku bojujejo in imajo mnogo težav. Potem pa je njihovo veselje neizrekljivo. Tako kot tiste ljudi, ki hočejo prižgati ogenj, najprej moti dim in se jim oči solzijo, ter šele na ta način dosežejo, kar želijo, tako moramo tudi mi božji ogenj v nas zanetiti s solzami in mukami, kajti pisano je: »Naš Bog je ogenj, ki prečiščuje.«

Nekoč so prišli starci k očetu Arzeniju in ga zelo prosili, da bi se srečal z njimi. In odprl jim je. Prosili so ga za besedo o tistih menihih, ki si prizadevajo za mir srca in se z nikomur ne srečujejo. Tedaj jih je starec poučil:
«Dokler je devica v očetovi hiši, jo hočejo mnogi za ženo. ko pa vzame moža, ne ugaja več vsem. Nekateri jo zaničujejo, drugi hvalijo, toda ni več tako spoštovana kot prej, ko je bila še skrita. Tako je tudi z duhovnimi resničnostmi: ko pridejo na dan, ne morejo vseh prepričati.«

Oče Pimin je rekel:
»Za nekatere ljudi se zdi, da molčijo, toda njihovo srce obsoja druge. Ti ljudje v resnici neprestano govorijo. Drugi pa govore od jutra do večera in vendar ohranijo molk – se pravi, ne govorijo nič nekoristnega.«



Neki brat je vprašal očeta Pimina:
»Ali je govorjenje boljše od molka?«
Starec mu je odgovoril:
»Kdor govori zaradi Boga, dela dobro. Kdor pa molči zaradi Boga, dela prav tako dobro.«

Neki brat je želel zapustiti posvetno življenje in je svojo posest razdal med uboge, toda nekaj je vendar še obdržal zase. In tako je prišel k očetu Antonu. Ko je starec za to zvedel, mu je rekel:
»Če hočeš postati menih, potem pojdi v vas, kupi meso, položi si ga okrog golega telesa in pridi tak nazaj sem.«
Brat je storil tako in psi ter ptiči so trgali njegovo telo. Ko se je srečal s starcem, se je ta pozanimal, ali se je ravnal po njegovem nasvetu. Tedaj mu je brat pokazal svoje razmesarjeno telo. Sveti Anton mu je rekel:
»Tiste, ki so se odpovedali svetu in hočejo vseeno posedovati stvari, bodo v boju tako potolkli demoni.«