Leto 2020 je bilo posebno leto. Ne le s človeškega in gospodarskega vidika, tudi svetovne emisije CO2 so bile v letu pandemije na ravni, ki je svet ni doživel že od gospodarske krize leta 2009. Zdi se, da je to okrevanje zdaj že zgodovina.

Kar je bilo lani napovedano, se zdaj uresničuje. Mednarodna agencija za energijo (IEA) za leto 2021 napoveduje precej višje vrednosti svetovnih emisij CO2. Podobno kot leta 2010 svetovno gospodarsko okrevanje prispeva k povečanju vrednosti emisij. Govora je o petodstotnem povečanju.

Pot do trajnostne, podnebno nevtralne družbe ni mogoča brez spremembe v načinu prehranjevanja.
V Umanoteri so v želji po spodbuditvi potrebnih sprememb v smeri bolj trajnostnega sistema oskrbe s hrano izdali vodnik po tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijazen način. Globalnega segrevanja namreč ni mogoče zadržati pod 2 °C brez sprememb v načinu proizvodnje in potrošnje hrane.

Povečanje deleža hrane rastlinskega izvora ter zmanjšanje potrošnje mesa in mlečnih izdelkov je eden izmed najučinkovitejših in najpreprostejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg tega priporočljivo, da je hrana lokalna, pridelana na ekološki način, sezonska ter čim manj predelana in zapakirana, in da ne pristane med odpadki.

V društvu večinoma nismo zagovorniki slabih scenarijev, a v primeru sprejetja in veljave novele Zakona o vodah smo prepričani, da so spremembe korak na slabše, da puščajo z dodanima dvema alinejama v 37. členu priprta vrata gradnjam in pozidavam ob in na vodnih telesih. Kadar pride veter, pa priprta vrata lahko tudi na stežaj odpre, kajne? 

Ekologi brez meja smo se pridružili Gibanju za pitno vodo že v času zbiranja podpisov za peticijo, nato pa pomagali pri zbiranju podpisov za razpis referenduma. Skupaj z vsemi sodelujočimi smo zbrali preko 60.000 podpisov, overjenih seveda!

Koliko umazanega morja bo še preteklo, preden bo Slovenija uveljavila ukrepe proti onesnaževanju s plastiko za enkratno uporabo?
S 3. julijem po vsej Evropski uniji začnejo veljati prepovedi izdelkov iz Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje.

To velja tudi za države, kot je Slovenija, kjer prenosa v naš pravni red še nismo izvedli. Avtomatsko bo veljala prepoved prodaje ("dajanje na trg") določenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, praktično pa šele od odprodaje obstoječih zalog naprej.

Pogosto pravimo, da ljudje že desetletja nosijo odpadke v naravo, že desetletja pa jih drugi odnašamo iz narave. Govorimo seveda o divjih odlagališčih in čistilnih akcijah, ki jih v zadnjem času vse pogosteje nadomeščajo smetenje in plogging. V zadnjih desetletjih se je spremenilo veliko.

Od leta 2018 tretjo soboto v septembru poteka akcija Očistimo svet, v kateri smo sodelovali tudi Ekologi brez meja ter po uspehih v 2010 in 2012 rekli ‘še zadnjič’. Lani pa smo v mreži Let’s do it! prvič pometli pred svojim pragom in nastala je globalna digitalna čistilna akcija.

V Avstriji zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje NEK
Civilna družba iz 6 držav opozarja na problematiko podaljševanja življenjske dobe 40 let starega jedrskega reaktorja v Krškem
Civilna družba iz 6 držav je z akcijo pred nuklearno elektrarno v Krškem (NEK) opozorila na nerešeno problematiko v zvezi s podaljšanjem njene  življenjske dobe. Opozorili so predvsem na nujnost varnostnih nadgradenj, ki so bile načrtovane, a še niso bile izvedene.

Odprta ostajajo tudi varnostna vprašanja v zvezi z NEK - predvsem vprašanje potresne odpornosti in ignoriranje teh tveganj v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji. V Avstriji so zaradi navedenih tveganj zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje krškega jedrskega reaktorja, pri nas pa je investicija v drugi blok dobila mesto v strateškem dokumentu in to po že končani javni razpravi.

V sredo, 16. junija, bo svet obeležil prvi Refill day oz. dan rinfuze, ki se mu v Sloveniji pridružujejo Ekologi brez meja. Namen še enega okoljskega dne je spodbujanje uporabe trajne embalaže z možnostjo ponovnega polnjenja.

Dan rinfuze, ki se letos prvič širi na mednarodno raven, so zasnovali v organizaciji City to Sea. Britanski okoljevarstveniki so zaslužni tudi za mobilno aplikacijo Refill app, ki posameznikom omogoča življenje z manj odpadki in prispeva k zmanjšanju plastičnega onesnaževanja. Ob dnevu rinfuze so Ekologi brez meja v aplikacijo prispevali prve podatke, ki Slovenijo umeščajo na zemljevid ponovne uporabe, kar bo olajšalo nakupne in vedenjske odločitve tako domačim kot tujim uporabnikom.

»Potencial za koriščenje sončne energije v Sloveniji imamo, čas je, da ga tudi izkoristimo.«
Sončne elektrarne imajo v Sloveniji ogromen potencial. Niso samo cenovno ugodna tehnologija za postavitev na strehah enodružinskih hiš, ampak jih vse pogosteje vzpostavljajo tudi stanovanjske skupnosti. Na virtualni strokovni ekskurziji in spremljajočem strokovnem posvetu, ki so ju v okviru projekta Care4Climate pripravili v Umanoteri, lahko spoznate, katere so ekonomske in okoljske koristi sončnih elektrarn, kakšne dobre prakse na tem področju v Sloveniji že obstajajo in kateri so prvi koraki do vzpostavitve lastne sončne elektrarne.

»Sonce v manj kot uri pošlje na Zemljo več energije, kot je porabimo v enem letu,« je na spletnem dogodku ob otvoritvi virtualne ekskurzije izpostavil dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere. Posebej za Slovenijo je poudaril, da je »tehnični potencial za proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn, nameščenih na strehe že obstoječih stavb, parkirišč in degradiranih območij, več kot 27 TWh na leto, kar je približno dvakrat več od trenutne končne rabe.«

Dan okoljskega dolga - ko bo človeštvo po izračunih organizacije Global Footprint Network izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu - bo letos 29. julija, je objavila organizacija.

Letošnji dan okoljskega dolga bomo tako tudi letos dosegli prej kot leto pred tem. Lani je bil ta dan 22. avgusta, kar je bilo sicer pozneje kot leta 2019, ko je bil ta dan (tako kot letos) 29. julija. Zamaknitev dneva okoljskega dolga se je zaradi pandemije covida-19 zgodila prvič, odkar ga izračunavajo.

Nova študija pokazala, kako bi lahko v Sloveniji zmanjšali smeti embalaže pijač za 76 %
Reloop je s podporo Break Free From Plastic in Changing Markets Foundation izdal poročilo What We Waste, ki preuči dvajsetletno serijo podatkov o prodaji in ravnanju z odpadki embalaže pijač 93 držav (vključno s Slovenijo) in ovrednoti potencial depozitnih sistemov za zmanjšanje količin izgubljenih odpadkov embalaže pijač. 

Pod izgubljene odpadke avtorji razumejo take, poslane na odstranjevanje (sežig, odlaganje), in take, ki končajo v naravi. Poročilo analizira postopen premik proizvajalcev stran od embalaže pijač za ponovno polnjenje in posledično porast odpadkov.

V naravi je potekalo je eno izmed petdesetih vzorčenj mikro in makro plastike v spomladanskem delu mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo, Evropa! Skupini dijakov Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje sta se med drugimi pridružili tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport ter direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo. 

Pirati plastike - dajmo, Evropa! je mednarodni projekt skupnostne znanosti, katerega pobudniki so nemško, portugalsko in slovensko ministrstvo za znanost v sklopu trio predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije Svetu Evropske unije. Učenci in dijaki v omenjenih državah po skupnem protokolu raziskujejo rečne brežine, vloga znanstvenikov pa je potrditev in ovrednotenje rezultatov ter analiza mikroplastike iz rek.

Te dni so se pričela prva vzorčenja makro - in mikroplastike pod okriljem mednarodnega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike - dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti. 

Pobudniki projekta so trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti plastičnemu onesnaževanju je prevzela Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Inštitutom RS za vode in Ekologi brez meja.

»Nazorni prikaz posledic podnebnih sprememb v Sloveniji je opomin vsem nam,« so se strinjali govorci ob otvoritvi Umanoterine razstave Na vroči strani Alp v Državnem svetu in ob tem poudarili, da nujnosti naslavljanja podnebne krize ne smemo spregledati niti kot družba niti kot posamezniki.

Svetovni dnd podnebnih sprememb, ki smo ga obeležili 15. maja, je Umanotera v sodelovanju z Državnim svetom RS organizirala dogodek z otvoritvijo razstave Na vroči strani Alp - življenje v času podnebnih sprememb. Razstava opisuje nevarne posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo občutili v Sloveniji, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Hkrati poudarja pomembno dejstvo: s hitrimi in ambicioznimi ukrepi se takšni prihodnosti še vedno lahko izognemo.

Slovenke in Slovenci smo že v preteklosti pokazali, da znamo in zmoremo. Zaščititi tisto, kar je res pomembno. Verjamemo, da nam bo, tako kot pri čiščenju narave, uspelo svoj glas povzdigniti tudi za zaščito voda.

Ta pa še zdaleč ni ogrožena le s strani odločevalcev. Kot pojasnjuje naša tokratna strokovna kolumnistka, Mateja Grego - prišli smo tako daleč, da se morajo s plastiko v vodah ukvarjati otroci. Če nič drugega, podpišimo in podprimo vsaj te pobude.

Ekonomska situacija zaradi cen kuponov CO2 bo povzročila predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in to bistveno prej kot leta 2033, je dejal direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Hinko Šolinc na današnjem spletnem dogodku 'Socialni dialog v novi energetski mešanici: Energetski prehod Savinjsko-šaleške regije'.

Po optimističnem scenariju lahko pride do zaprtja leta 2029, »skrbi pa me, da bo to morda že leta 2024«, je poudaril na dogodku na temo pravičnega energetskega prehoda, ki je potekal v organizaciji Montela Energetike.NET in Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) v okviru projekta DeCarb, katerega glavni cilj je podpreti premogovno intenzivne regije pri tranziciji.

Nova študija pokazala, kako bi lahko v Sloveniji zmanjšali smeti embalaže pijač za 76 %
Reloop je s podporo Break Free From Plastic in Changing Markets Foundation izdal poročilo What We Waste, ki preuči dvajsetletno serijo podatkov o prodaji in ravnanju z odpadki embalaže pijač 93 držav (vključno s Slovenijo) in ovrednoti potencial depozitnih sistemov za zmanjšanje količin izgubljenih odpadkov embalaže pijač. 

Pod izgubljene odpadke avtorji razumejo take, poslane na odstranjevanje (sežig, odlaganje), in take, ki končajo v naravi. Poročilo analizira postopen premik proizvajalcev stran od embalaže pijač za ponovno polnjenje in posledično porast odpadkov. Zaključuje, da bi s širšo uvedbo depozitnih sistemov lahko samo v EU zmanjšali število plastenk, pločevink in steklenic, ki končajo na tleh ali v zraku, za 31 milijard, pri čemer večina odpade na plastenke.

Neodvisna primerjava analiz življenjskega cikla
Organizaciji Zero Waste Europe in Reloop sta v sodelovanju z univerzo v Utrechtu izdali analizo, ki dokazuje, da je embalaža za ponovno uporabo v primerjavi s tisto za enkratno odgovorna za manj izpustov toplogrednih plinov in je 85 % bolj prijazna do okolja. 

Analiza vključuje primerjavo 32 študij življenjskega cikla (LCA) 11 različnih vrst embalaže, ki so ovrednotene z vidika proizvodnje, transporta, možnosti za ponovno uporabo in ravnanja ob koncu življenjske dobe izdelka. 

Pod okriljem projekta Obleka naredi človeka se pričenjajo aktivnosti spodbujanja ponovne uporabe oblačil, ki bodo svoj vrhunec dosegle 23. aprila, na prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih, ki ga organizirajo Pravična trgovina Slovenije, Ekologi brez meja in Focus.

Partnerji projekta Obleka naredi človeka, ki so pred kratkim razkrili najbolj aktualne podatke o (odpadnih) oblačilih v Sloveniji, vabijo posameznike in organizacije k obeležitvi 23. aprila v rabljenih oz. oblačilih iz druge roke. “Oblecite rabljena oblačila, se fotografirajte in sliko objavite na družbenih omrežjih, da k sodelovanju spodbudite še druge,” poziva vodja projekta, Živa Lopatič.

Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja
Najhitrejši scenarij opustitve rabe premoga, ki je opredeljen v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, je edina sprejemljiva izbira od predlaganih [1] ne samo z vidika nujnosti zniževanja emisij toplogrednih plinov, ampak tudi z vidika vpliva na zdravje ljudi. Sveža študija ocenjuje, da se z izbiro letnice 2033 lahko izognemo več sto prezgodnjim smrtim.

Izpostavljenost onesnaženemu zraku zaradi kurjenja fosilnih goriv povečuje tveganje za številne bolezni in prezgodnjo smrt, vendar kljub pomembnosti za zdravje in življenje ta vidik v predlogu nacionalne strategije in spremljajočem okoljskem poročilu ni ustrezno ovrednoten in upoštevan.

Do konca meseca mora Slovenija Evropski komisiji predložiti nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Z njim bodo sprejete odločitve, ki bodo vplivale na vse sfere družbe še naslednjih nekaj desetletij, zato ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Prvi korak za to bi bila javna objava nove verzije osnutka.

1,6 milijarde EUR nepovratnih in 3,6 milijarde EUR povratnih sredstev - toliko si lahko Slovenija zagotovi za okrevanje po krizi COVID-19, investicije v digitalni prehod ter za reševanje vse hujše podnebne krize.

Ribiška industrija in odločevalci pozivajo k izboljšanju sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture
Mednarodni deležniki iz mednarodnih verig oskrbe z morsko hrano so razpravljali o najboljših praksah in priporočilih za zagotovitev sledljivosti izdelkov ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki vstopajo v Evropsko unijo.

Na dogodku, ki sta ga organizirala WWF in Fundacija za okoljsko pravičnost*, so Thai Union Europe (eden vodilnih svetovnih proizvajalcev morske hrane), Followfish (nemško podjetje katerih izdelki so popolnoma sledljivi), Generalni direktorat Evropske komisije za pomorske zadeve in ribištvo (DG Mare) in WWF izmenjali poglede in najboljše prakse za zagotavljanje zakonitih in trajnostnih dobavnih verig ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki se prodajajo v EU.

Na Greenpeaceu smo se zadnja leta ukvarjali s številnimi okolijskimi vprašanji. Opozarjali smo na prekomerno potrošnjo, izpostavljali pomen zaščite ekosistemov in biotske raznovrstnosti in seveda nenehno opozarjali na vse posledice podnebne krize.

Kot naš podpornik pa zagotovo veš, da je bila ena od osrednjih tem, s katero smo se ukvarjali zadnje desetletje, opustitev rabe premoga in prehod na rabo obnovljivih virov energije. Konec premoga - za podnebje najbolj obremenilno fosilno gorivo - bi moral biti prioriteta vsakega boja s podnebno krizo.

Z napovedjo podjetja EDF, da bo zaprlo premogovno elektrarno v West Burtonu v Veliki Britaniji leta 2022, je Evropa dosegla pomemben mejnik: polovica premogovnih elektrarn v Evropi je napovedala svoje zaprtje do leta 2030 ali pa je že zaprtih. Glede na potrjene načrte bo v Evropski uniji do leta 2030 zaprtih 60 odstotkov premogovnih elektrarn.

Zaradi višanja cen CO2 kuponov je pričakovati, da bo v naslednjih letih napovedi o predčasnem zaprtju premogovnih elektrarn še bistveno več. Zelo velika možnost je, da bo med njimi tudi TEŠ.