Zaradi ciljev EU se je prodajni delež električnih avtomobilov povzpel na 9 odstotkov

Toda brez ambicioznejših standardov EU za avtomobilske izpuste CO2 bi lahko rast prodaje električnih avtomobilov že letos upadla.

Prodaja električnih vozil v EU, spodbujena s cilji EU za izpuste CO2, je narasla že drugo leto zapored. Lani je bil vsak enajsti prodani avtomobil v EU popolnoma električen. Toda ta trend ni samoumeven.

V organizaciji Transport & Environment (T&E), katere član je tudi Focus, opozarjajo, da bo brez ambicioznih standardov v letu 2025 ter vmesnega cilja za leto 2027 rast prodaje električnih vozil v Evropi do konca tega desetletja upadla, saj bodo proizvajalci avtomobilov dali prednost ponovni rasti tržnega deleža avtomobilov na bencin in dizel.

Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA je bil v letu 2021 delež prodaje baterijskih električnih vozil 9,1 odstoten, medtem ko je preden so stopili v veljavo trenutni standardi EU za avtomobilske izpuste CO2, ki so proizvajalce spodbudili k prodaji električnih vozil, znašal 1,9 odstotka v letu 2019.

Julia Poliscanova, višja direktorica za avtomobile pri organizaciji T&E, izpostavlja: »Vzrok za rekordno rast so nedvomno cilji EU na področju avtomobilskih izpustov CO2. Dolga leta smo za slabo prodajo električnih vozil zmotno krivili potrošnike, zdaj pa vemo, da v primeru, da proizvajalci avtomobilov dajo na trg modele, naraste tudi povpraševanje. Toda predpisi so letos zmanjšali pritisk na proizvajalce, zato bomo morda že priča ponovni rasti onesnažujočih avtomobilov na fosilna goriva. Da prodaja električnih vozil ne bi upadla, morajo biti standardi za izpuste CO2 ambicioznejši.«

Ključno za razogljičenje prometnega sektorja
Kot kažejo izsledki analize organizacije T&E, so cilji EU za proizvajalce avtomobilov, ki bodo začeli veljati leta 2025, tako šibki, da bodo uresničeni že dve leti prej. Če EU ne bo postavila bolj ambicioznih ciljev za proizvajalce avtomobilov od leta 2025 naprej - vključno z vmesnim ciljem za leto 2027 ter 80-odstotnim zmanjšanjem avtomobilskih izpustov CO2 v letu 2030 v primerjavi z letošnjim letom -, bodo države članice do leta 2030 zelo težko uresničile svoje nacionalne podnebne načrte.

Še posebej je to pomembno za Slovenijo, ki iz prometa beleži kar 52,9 odstotkov vseh emisij v netrgovanih sektorjih. »Spričo visokega deleža izpustov toplogrednih plinov mora vlada RS poleg ukrepov trajnostne mobilnosti zagovarjati evropske politike, ki bodo proizvajalce vozil silile k proizvodnji učinkovitejših in čistejših vozil. Prehod iz motorjev z notranjim zgorevanjem na električna vozila je ključnega pomena pri razogljičenju avtomobilov, ki so odgovorni za kar 12 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi,« poudarja Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus. 

Pomembna priložnost za odpravo vrzeli
Lansko leto je prodaja električnih vozil hitreje rasla v Srednji in Vzhodni Evropi (+71 odstotkov) kot v državah EU14 (+67 odstotkov) [1]. Največji trgi za baterijska električna vozila so še naprej Nemčija (356.000 vozil), Francija (162.000) in Italija (67.000), po deležu prodaje pa vodi Nizozemska z 20 odstotki, sledita pa ji Švedska (19 odstotkov) in Avstrija (14 odstotkov). Prodaja baterijskih električnih vozil se je leta 2021 najhitreje povečala v Grčiji (220-odstotna rast).

Na številnih velikih trgih pri prodaji električnih vozil še vedno prevladujejo lažno »električni« priključni hibridi - ki lahko, kadar niso napolnjeni, dejansko onesnažujejo še bolj kot motorji na fosilna goriva. Tako je npr. v Belgiji (68-odstotni delež priključnih hibridov v prodaji električnih vozil) in Španiji (65­odstotni delež). Zakonodajalci EU imajo letos priložnost odpraviti vrzeli v uredbi o CO2 za avtomobile, ki spodbujajo prodajo priključnih hibridov in športnih terenskih (SUV), saj od proizvajalcev zahtevajo nižje cilje, če ti prodajajo težja vozila.

Julia Poliscanova pravi: »Rast prodaje električnih vozil je v državah, kot so Hrvaška, Litva in Bolgarija, dejansko višja kot v Zahodni Evropi. Toda premik se sam po sebi ne bo zgodil dovolj hitro. Drugi sklop avtomobilskih predpisov, ki je trenutno v pripravi, bi moral od avtomobilske industrije zahtevati množično proizvodnjo in večjo prodajo cenejših modelov vozil z ničelnimi emisijami, na drugi strani pa bi morala nova zakonodaja EU o infrastrukturi v skladu z naraščanjem števila tovrstnih vozil zagotoviti hitrejše in boljše uvajanje polnilnih postaj.«

Trg dizelskih vozil je lani dosegel najnižjo točko (samo 20-odstotni delež prodaje avtomobilov v EU) in bo še naprej upadal, tako da ga bo v letu 2022 presegel trg baterijskih električnih vozil. Hibridi so predstavljali 19,6 odstoten delež prodaje, medtem ko so drugi alternativni pogonski sistemi [2] na trgu dosegli zanemarljive deleže (2,8 odstotka), pri čemer je znatno upadla prodaja avtomobilov na stisnjen zemeljski plin (-21 odstotkov).

[1] Srednja in vzhodna Evropa zajema celotno prodajo v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, v Estoniji, Madžarski, Latviji, Litvi, Poljski, Romuniji, Slovaški in Sloveniji. EU14 vključuje zahodnoevropske države, ki so bile članice bloka pred letom 2004 (razen Velike Britanije).

[2] Vključuje stisnjen zemeljski plin (CNG), utekočinjeni naftni plin (LPG), etanol (E85) in druga goriva (neelektrična vozila).