V zadnjem desetletju so na vzhodu Himalaje odkrili 353 novih vrst živih bitij, med njimi letečo žabo in najmanjšega jelena na svetu.

Poleg leteče žabe in majhnega jelena so znanstveniki v zadnjih desetih letih na vzhodu Himalaje našli še novo vrsto slepiču podobnega plazilca, velikemu črvu podobno breznogo dvoživko, ki živi pod zemljo, in po kar več kot stoletju tudi prvo novo vrsto opice na področju Himalaje.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da so senzacionalne fotografije, ki prikazujejo Veliki koralni greben v vsej njegovi veličini, verjetno tudi edin način, kako bodo to čudo narave lahko opazovali naši otroci. Ena izmed zadnjih raziskav, ki jo je naredil znanstvenik Charlie Veron namreč sporoča, da bo globalno segrevanje v samo 20-letih ta naravni pojav popolnoma uničilo.

Veron, ki je bivši predstojnik Avstralskega instituta za morske znanosti še pravi, da se je raven ogljikovega dioksida tako dvignila, da je Veliki koralni greben sedaj nemogoče rešiti.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da bi velike pande na Kitajskem v naravi lahko izumrle že v naslednjih dveh ali treh generacijah. Razlog: zmanjševanje življenjskega prostora.

Skupina naravovarstvenikov iz organizacije World Wildlife Fund je opozorila kitajske oblasti, da hitri ekonomski razvoj pokrajin, kjer živijo pande, zmanjšuje njihovo življenjsko okolje in ga deli na majhne, večkrat premajhne dele. Tako se pandam prepreči, da bi si partnerje izbirali na širšem območju, kar ogroža njihov genski bazen.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da posebne ladje, ki ustvarjajo oblake s škropljenjem morske vode v ozračje, naj bi bile najbolj rentabilen način za obvladovanej klimatskih sprememb, so sporočili v neki novi raziskavi. Tehnika, znana kot „morsko beljenje oblakov“, bi ustvarila oblake nad Pacifiškim oceanom, ki bi odbijali svetlobo stran od zemlje in tako hadili Zemljo.

Za to bi bilo potrebno zgraditi floto dva tisoč na veter gnanih ladij, ki bi plule po oceanu ter pršile morsko vodo v zrak. Raziskava, ki sta jo objavila profesorja Eric Bickel in Lee Lane, je bila narejena z namenom oceni stroške potencialnih klimatskih projektov. Izdal jo je Consensus Center iz Kopenhagna, ki se ukvarja s svetovanjem vladam, kako naj porabijo denar, namenjen za pomoč.

Komarji, ki so prišli na Galapagos na krovu turističnih letal in ladij, danes močno ogrožajo pisan ekosistem otočja. Znanstveniki se bojijo, da bodo insekti, ki širijo številne nevarne bolezni, povzročili pravo »ekološko katastrofo« na tihomorskem otočju, kjer se je rodila Darwinova teorija o evoluciji vrst.

»Le redki turisti se zavedajo ironije svojega potovanja na Galapagos, s katerim povečujejo nevarnost ekološke katastrofe. Da do sedaj na Galapagosu še nismo doživeli prave ekološke katastrofe, lahko pripišemo le sreči,« je povedal Simon Goodman, znanstvenik iz Univerze Leeds.

Vir: svarog.org

POZIV VLADI RS IN POSLANCEM DZ

V Sloveniji in Evropi se je povprečno več kot 70% prebivalstva izreklo proti gensko spremenjeni hrani. Nasprotovanje ni usmerjeno zgolj proti gensko spremenjenim (GS) izdelkom na policah trgovin, pač pa tudi in predvsem pridelavi GS poljščin, predelavi takšnih pridelkov v proizvodnih postopkih, ter vzreji živali z GS krmo.

Od pričetka uporabe GS organizmov pri pridelavi kmetijskih rastlin in vzreji živali so se pokazali že mnogi škodljivi učinki uporabe genske tehnologije. Izkušnje z vsega sveta in neodvisne znanstvene raziskave so te škodljive učinke potrdile in kar nekaj GS rastlin (paradižnik, krompir, riž…) so iz prodaje umaknili.

Odprto pismo ministru Karlu Erjavcu
Zgodba o plinskem terminalu v Žavljah nam mora razgaliti pravo  resnico, skrito  v nameri o gradnji tovrstnih objektov, kjer koli so že planirani. Svetovni trgovci z nafto namreč zaradi pričakujoče zmanjšanje proizvodnje nafte, iščejo nove možnosti za plemenitenje svojega kapitala.

Zato želijo zagotoviti potrošnikom dostavo plina skoraj na dom, kar jim omogoča tehnologija plinskega terminala. A pri letni planirani pripravi plina za potrošnike v višini 8 milijard m³ to pomeni kar  7 miljard ton toplogrednih emisij CO², potem ko le ti uporabijo dostavljeni plin ! In to je izračun samo za terminal v Žavljah ! Koliko bodo potem prispevali k onesnaženju še ostali planirani terminali?

Društvu za pomorsko pravo Slovenije je izdalo posebno poslanico, v kateri opozarjajo, da zgolj praznovanje ne zadostuje za ohranitev "modre dediščine", ki je iz dneva v dan bolj onesnažena. Ob tem v društvu predlagajo nekatere rešitve, s katerimi bi lahko pripomogli k varovanju in ohranjanju oceanov.

V društvu med drugim poudarjajo, da si morajo za ohranitev oceanov prizadevati vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z morjem in pomorstvom, od vlade in ministrstev ter drugih upravnih organov, slovenskega in evropskega parlamenta, državnega sveta, evropske komisije, sodišč in drugih pravosodnih organov, odvetnikov, notarjev, obalnih občin, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter mednarodnih organizacij, pa vse do verskih skupnosti, civilnih pobud, društev in posameznikov.

Leto dni po olimpijskih igrah v Pekingu se je v kitajsko prestolnico vrnila debela plast smoga. V pripravljalnem obdobju na olimpijske igre so kitajske oblasti uvedle stroga okoljevarstvena merila, s katerimi so uspeli minimizirati negativne učinke onesnaženosti zraka na športnike.

Ustavili so delovanje številnih tovarn, omejili mestni promet in ustavili vsa gradbena dela ter tako močno izboljšali zrak v mestu in njegovi okolici. Samo leto dni po olimpijskih igrah pa so meritve pokazale, da je ozračje nad kitajsko prestolnico ponovno močno onesnaženo.

V Bonnu so se brez večjega napredka končala še ena v dolgem nizu letošnjih podnebnih pogajanj. Pogajanja, ki so potekala na podlagi vnaprej pripravljenega obsežnega pogajalskega besedila, niso prispevala k zbližanju stališč o dveh najpomembnejših elementih novega podnebnega sporazma – zavezah razvitih držav za zmanjšanje izpustov ter finančni podpori za podnebno ukrepanje v državah v razvoju.

V Focus društvu za sonaraven razvoj so resnično zaskrbljeni, da do dogovora o novem podnebnem sporazumu v Kopenhagnu decembra letos ne bo prišlo.

Na obeh strehah je vgrajenih 452 Sanyo solarnih modulov s skupno močjo 94,92 KW. S pomočjo devetih razsmernikov SMA Sunny mini central, varnostnih elementov in merilnih ter nadzornih podsklopov elektrarna oddaja proizvedeno električno energijo v javno omrežje preko bližnje transformatorske postaje.

Predvidena letna proizvodnja znaša 99437,00 KWh zelene električne energije. S tem bodo v javnem podjetju Komunala Radovljica prihranili 64 ton CO2 letno, ki bi ga proizvedla klasična elektrarna na fosilna goriva.

Znanstveniki ugotavljajo, da ima globalno segrevanje na Afriko prav nasproten učinek kot na večino drugih delov sveta. Vse več je dokazov o tem, da bi lahko dviganje temperatur v prihodnosti koristilo milijonom prebivalcev najbolj sušnih delov afriškega kontinenta.

Območja, ki obkrožajo Saharo, so vse bolj zelena, kar je posledica povečana količine dežja. Če bodo padavine v prihodnje naraščale, bi se lahko sušna območja spremenila v za kmetijstvo primerna zemljišča.

Bioenergija ni nova. Ljudje kurijo les že več tisočletij. Industrijska revolucija sredi 19. stoletja je v ospredje prinesla tako imenovana „fosilna goriva”, predvsem premog in nafto. Toda fosilna goriva je vse težje najti in pridobivati, obenem pa so tudi vse dražja in predmet zaostrene politične debate.

Bioenergija je tik na tem, da postane velik posel. Je namreč že prevladujoč obnovljivi vir energije v Evropi, njena proizvodnja pa se bo v naslednjih desetletjih verjetno močno povečala. Biogoriva so pozdravljali kot dober način za bolj zeleni prevoz, in v izogib dragemu uvozu nafte.

Komisija je danes objavila poročilo o stanju ohranjenosti preko 1150 vrst in 200 habitatnih tipov, zaščitenih z zakonodajo EU. V dobrem stanju ohranjenosti je le majhen del teh ranljivih habitatov in vrst, zato bodo morale države članice vložiti več truda za izboljšanje trenutne situacije.

Poročilo, ki zajema obdobje 2001–2006 in je najobsežnejši prikaz biotske raznovrstnosti EU do sedaj, je dragocena referenčna točka za napoved prihodnjih trendov. Najbolj so ogroženi travniški habitati, mokrišča in habitati ob morski obali, zlasti zaradi upada tradicionalnih načinov kmetovanja, razvoja turizma in podnebnih sprememb.

Eden izmed največjih ledenikov na Antarktiki se glede na zadnje raziskave taja štirikrat hitreje kot pred desetimi leti, poroča BBC. Nova študija, izvedena s pomočjo satelitov, je namreč pokazala, da se velikost ledenika Pine Island zdaj letno zmanjša tudi za 16 metrov.

Tako se je od leta 1994 ledena skorja stanjšala za okoli 90 metrov, kar resno vpliva na višino morske gladine, pišejo britanski znanstveniki v reviji Geophysical Research Letters.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da so si v Čilu zadali ambiciozno nalogo. Visoko v Andih, blizu starodavnih ledenikov, namreč želijo odpreti rudnik zlata. Projekt naj bi zagotovil 5.000 nujno potrebnih delovnih mest, a za zdaj ostajajo glasnejši tisti, k v projekt ne verjamejo. Rudnik naj bi odprli več kot 5.000 metrov nad morjem, naravovarstveniki pa opozarjajo, da bi lahko imelo odprtje rudnika škodljive učinke na življenje v naravi.

Rudniško vodstvo zagotavlja, da ledeniki Toro 1, Toro 2 in Esperanza ne bodo izginili. Čilska vlada je namreč, preden je odobrila projekt, postavila pogoj, da ledeniki ne smejo biti premaknjeni, prestavljeni, uničeni ali fizično spremenjeni.

O d p r t o   p i s m o ODGOVORNIM V POLITIKI, GOSPODARSTVU IN ZNANOSTI

Moje predstave o odgovornem, naravnem življenju
Problemi sedanjosti in moji predlogi za njihovo rešitev

Prideš na svet, ponavadi v sterilni bolnici, kjer ti takoj porežejo tvoje naravne korenine. Cepijo te in futrajo z nenaravno kemično krmo. Naravno rojstvo v okviru družine in naravno odraščanje bi bil pravi štart za bodoče življenje mladega človeka.

Vsak zemljan ima že po rojstvu pravico na košček zemlje. Zemljiška reforma, ki bi to upoštevala, bi se morala že zdavnaj zgoditi.

Spletni Vecer piše, da so pri Zeosu d.o.o. v prvi polovici leta 2009 zbrali 2800 ton električnih in elektronskih odpadkov. Količina vseh zbranih odpadkov je še večja, saj v Sloveniji obstajata dve podjetji, ki se ukvarjata s končno obdelavo in predelavo električne in elektronske opreme.

Po nekaj letih uporabe se naš računalnik spremeni v zastarelo "kišto". Kmalu konča na odpadu. Na žalost se veliko neuporabnih računalnikov znajde kar v naravi. Bomo v prihodnosti bolj premislili, kam s svojim starim računalnikom?

Močan potres, ki je pretekli teden stresel Novo Zelandijo, je otočje potisnil bližje k Avstraliji. Potres z močjo 7,8 po Richterju z epicentrom v Tasmanijskem morju je južni otok Nove Zelandije za kar 30 centimetrov pomaknil proti zahodu.

Avstralijo in Novo Zelandijo še vedno loči 2.250 kilometrov širok pas morja, zato je sprememba komajda zaznavna. Prav tako zaradi nje letalski prevozniki ne bodo zmanjšali cene letalskih vozovnic.

Vir: svarog.org

V teh dneh smo s prijatelji (Nara, Metka,... ) razmišljali o tem, da bi estonsko akcijo v kateri so v enem samem dnevu očistili preko 10.000 ton smeti in v kateri je sodelovalo preko 50.000 prostovoljcev (4% vseh prebivalcev), izvedli tudi v Sloveniji.

Preden berete naprej vas vabimo, da si ogledate video o tej fenomenalni ideji:
http://www.videopozitivke.si/play.php?vid=333

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da bo Avstralija zgradila največjo sončno elektrarno na svetu. Stala bo milijardo ameriških dolarjev in proizvedla 1.000 megavatov energije. Avstralska sončna elektrarna bo kar trikrat večja od zdaj največje sončne elektrarne, ki je v Kaliforniji.

Podrobnosti ponudbe bodo znane do konca leta, imena vlagateljev pa bodo objavili v prvi polovici prihodnjega leta. Namen projekta je po besedah Rudda izkoristiti veliko količino sončne energije, ki je največje avstralsko naravno bogastvo. Premier si je za cilj postavil tudi, da bi Avstralija postala vodilna na svetu pri proizvodnji čiste energije.

1. - 2. 10. 2009, Celovec, Vrbsko jezero, Avstrija. Program 2. mednarodnega kongresa z naslovom »FINE! Dust-Free Congress« se osredotoča na novo evropsko direktivo o kvaliteti zraka, stroških, vzrokih in vplivih na zdravje onesnaževanja z drobnimi delci.

Douglas Dockery s Harvardske šole za javno zdravje, sicer eden najbolj priznanih strokovnjakov za drobne delce in avtor številnih publikacij, bo predstavil najnovejša medicinska odkritja o PM, ki temeljijo na dolgoročnih študijah v ZDA.

Vse od sprejetja Kjotskega protokola je jasno, da bodo emisije toplogrednih plinov v prihodnje velik problem vseh držav, predvsem pa podpisnic. Zahtevajo se konkretna zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Že od vsega začetka je jasno, da sta možna dva pristopa.

Celovito reševanje problema (investiranje v razvoj in novo infrastrukturo) ali plačevanje kazni za prekoračitve - v prihodnje za vse emisije (ob tem, da problem zmanjševanja emisij še vedno ostaja). Kakšno je stališče ZEG-a do državnih stroškov za emisije toplogrednih plinov, si lahko preberete na http://cnvosinfo.civilni-dialog.net/.