Slovenija si je zadala cilj, da bo do leta 2015 med vsemi kmetijami takšnih z nazivom eko kmetija 15 odstotkov.  Rast števila na novo vključenih kmetij med letoma 2003 in 2004 pa se je ustavila na sedanjih treh odstotkih.

Zaradi gospodarske krize upada tudi prodaja ekoloških pridelkov povsod po Evropi, izjema so skandinavske države. Največji je bil padec v Veliki Britanji. Tudi Slovenija je med državami, kjer se je umirila rast povpraševanja po eko živilih.

Kot kažejo rezultati ankete o prepoznavnosti in pojavnosti ekoloških blagovnih znamk, ki so jo pripravili na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, se Slovenci zavedamo pomena zdravega načina prehranjevanja. Ker so eko živila dražja, pri njihovem nakupu bolj pozorno izbiramo in iščemo več informacij.

Pri nakupu so nam najbolj pomembni svežina, vpliv na zdravje in cena živila. Največkrat eko živila nakupujemo na ekoloških tržnicah, v trgovskih centrih in manjših tgovinah za vsakdanje nakupe. V povprečju Slovenci zelo slabo poznamo številne oznake ekoloških živil, najbolj pa je uveljavljena znamka Biodar.

V Sloveniji in po svetu se sicer ekološka pridelava še vedno srečuje z mnogimi stereotipi. Med velikimi ovirami pri spodbujanju eko kmetovanja je tudi prenos znanja. Zato obstajajo pobude, da bi bil prenos znanja že vključen v stroške certificiranja, ki so dokaj visoki.

Obstajajo pa še drugi načini: Velika Britanija se je npr. odločila, da njen cilj ne bo povečevanje števila ekoloških kmetij, ampak zmanjšanje števila uvoženih ekoloških kmetijskih pridelkov. Na Nizozemskem pa so se odločili spodbujati trženje ekoloških pridelkov.

Vir: umanotera.org/etc