Sklep Alpe Adria Green v Sloveniji in Gorenjskega Ekološkega Centra, ki združuje ekološke nevladne organizacije na Gorenjskem o predlaganem zakonu o TNP. Gorenjsko Ekološko Združenje se že od 2000 leta zavzema, da bi bil sprejet novi zakon o TNP, zato smo sklicali več posvetov, kakšen zakon potrebuje TNP, da bi ustrezal mednarodnim kriterijem o narodnih parkih.

Na zadnjem posvetu, ki smo ga organizirali v letu 2004 je koalicija nevladnih organizacij sprejela spomenico z zahtevami na podlagi strokovnega posveta v Ljubjlani iz leta 2003.

Predlagani zakon preveč odstopa od spodnjih zahtev iz spomenice, zato ga v celoti zavračamo

Zahteve:

Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se:

Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;

Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka;

Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije;

Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo;

Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;

Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;.

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca;

Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;

Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo.

Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat - UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

Predsednik AAG:
Vojko Bernard

V ALPE ADRIA GREEN pa tudi podpiramo, kot člani koalicije za ohranitev TNP, tudi pripombe koalicije, ki so bile posredovane na Ministrstvo za okolje in prostor:   


Sklep Koalicije NVO za Triglavski narodni park o predlaganem zakonu o TNP

Podpisani se zavedamo, da je po tridesetih letih nujno potreben nov Zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP), zato podpiramo prizadevanja, da se stvari uredijo. V TNP se spajajo najvišji, najlepši in najbolj ohranjeni predeli visokogorja v Sloveniji ter neprecenljiva simbolna vrednost, zgodovinska pričevalnost, kulturna identiteta in narodni ponos. TNP sodi tudi med najstarejše narodne parke v Evropi in odslikava naprednost ter narodno buditeljstvo slovenskih naravovarstvenih pionirjev.

Ob študiju objavljenega predloga besedila na spletni strani MOP se nam zaradi tako izjemne in modro ohranjene dediščine naših prednikov zdi še toliko bolj nerazumno, da novi predlog Zakona o TNP zmanjšuje standarde varstva narave v Sloveniji. Predlagani zakon uveljavlja novo prostorsko delitev parka na tri varstvena območja in v svoji nejasni ter izjem polni opredelitvi varstvenih režimov znižuje naravovarstvene standarde, še posebej v osrednjem območju parka (oziroma drugem varstvenem območju).

V besedilu pogrešamo jasne in strokovne naravovarstvene kriterije, ki so botrovali razmejitvi prvega in drugega varstvenega območja parka. Ne vidimo pravega razloga za poseben (ekskluziven) varstveni režim na območju Bohinjskega jezera. Nedopustno je tudi, da predlagani zakon omogoča krčenje osrednjega območja parka - dopušča se namreč prehajanje delov parka iz drugega v tretji (najnižji) varstveni režim.

Iz predloga zakona tudi ni razvidno, kakšna je dejanska strategija (časovna, prostorska, vsebinska) doseganja IUCN kategorije II: Narodni park, ki jo pripravljavci zakona želijo doseči. Po priporočilih IUCN za kategorijo II v osrednjem območju ne sme biti rabe naravnih virov, ki so v nasprotju s cilji zavarovanja. Sprašujemo se, ali je lov in ribolov res cilj zavarovanja parka.

Pogrešamo tudi natančno strategijo reševanja problematike črnih gradenj na območju parka. V predlaganem zakonu tudi ni govora o zavarovanju naravovarstveno pomembnih naravnih vrednot, kot so npr. slap Savica, Malo polje, Bohinjsko jezero in drevesne vrednote državnega pomena. V njem niso niti omenjene kulturne vrednote v parku od npr. Javorce, Ruske kapelice do na žalost propadajočih spomenikov kmečke arhitekture in izginjajočih tradicionalnih znanj prebivalcev parka.

Člani Koalicije že šesto leto zapored potrpežljivo, a odločno izkazujemo pripravljenost za sodelovanje pri oblikovanju takšnega besedila zakona, ki bo odraz širokega javnega interesa za varovanje Triglavskega narodnega parka. Naše sodelovanje je bilo kljub mnenjskim razlikam vseskozi tvorno in konstruktivno.

Smer, ki jo je nakazalo posvetovanje o izkušnjah kongresa IUCN v Barceloni dne 19.02.2009 na MOPu, nam je pokazala, da v Sloveniji obstajajo strokovnjaki za varstvo narave, ki poznajo in se zavzemajo za najnovejše izkušnje pri varovanju okolja in narave, a na žalost ta vpliv ni prišel dlje kot v spremno besedilo zakona, kar je za končno besedilo zakona irelevantno.

Člani Koalicije nevladnih organizacij za TNP izhajajoč iz Spomenice o TNP zavračamo predlagano besedilo zakona, saj je iz analize izpolnjenih zahtev razvidno, da ne izpolnjuje bistvenih naravovarstvenih zahtev za uspešno varovanje narodnega parka. Zadnja dogajanja na Pokljuki in drugod nas o tem še dodatno opozarjajo.

Resnično si želimo in pričakujemo, da bo naš edini narodni park brez zadržkov vpisan v svetovni seznam narodnih parkov in upravljan po najboljših standardih in v skladu z mednarodnimi obvezami, ki jih je sprejela Slovenija. Želimo, da bi tudi naša generacija poskrbela za tak zakon, ki ga naravna in kulturna krajina Julijskih Alp zasluži, zato predlagateljem predlagamo, da ga pred vložitvijo v Državni zbor ponovno temeljito predelajo.