Znanstveniki so primerjali lobanje severnih medvedov iz začetka in druge polovice dvajsetega stoletja. Lobanje iz kasnejših let so bile manjše za približno 2 do 9 odstotkov. Študija, objavljena v Journal of Zoology, povezuje spremembe v velikosti in obliki lobanj z naraščajočim onesnaženjem in taljenjem arktičnega ledu.

Stres, ki ga v medvedjem telesu sprožajo polutanti in vse težji dostop do hrane, bi lahko zaustavil rast, ugotavlja študija. "Led se topi, zato medvedi porabijo več energije, da ujamejo svoj plen," pravi profesor biologije na Univerzi v Aarhusu Cino Pertoldi. "Predstavljajte si dvojčka. Eden v obdobju rasti dobi dovolj hrane, drugi strada. Slednji bo manjši in šibkejši, saj ne bo prejel dovolj energije za rast," dodaja.

"Severni medvedi so eni najbolj kontaminiranih sesalcev na Zemlji," opozarja veterinar na aarhuški univerzi Christian Sonne. Zato so znanstveniki iskali tudi povezavo med spremenjenimi oblikami medvedjih lobanj in rastočim onesnaženjem na Arktiki.

"Težko je ugotoviti pravi vzrok za spremenjene oblike lobanj," pravi Cino Pertoldi. "Obstaja pa povezava med določenimi obstojnimi organskimi onesnaževali in manjšo gostoto kosti severnih medvedov. To lahko pri teh živalih povzroči več poškodb ali celo osteoporozo."

Zbirko skoraj kot 300 lobanj severnih medvedov je za potrebe raziskave prispeval Zoološki muzej iz Koebenhavna. Kot pravi Christian Sonne je zbirka neprecenljiva, saj omogoča izjemen vpogled v razvoj severnih medvedov v zadnjih stotih letih.

Vir: umanotera.org/etc