STARODAVNO 'ZDRAVILO'

"Ne poznam nikogar, ki slabo diha in je zdrav." 
Dr. Andrew Weill, avtor knjige Spontano zdravljenje

Zdravljenje z dihanjem poznajo ljudstva Egipta, Tibeta, Južne Amerike, Indije, Kitajske. Danes je dihalna terapija zelo razširjena in popularna po vsem svetu. Z izvajanjem dihalnih vaj in tehnik si danes marsikdo pomaga proti nespečnosti in nemiru, pri pomanjkanju energije in čustvenih težavah, previsokem krvnem tlaku, za izboljšanje koncentracije in spomina …

Znanstvene raziskave danes potrjujejo, kar je na vzhodu znano že stoletja - da je dihanje osnovni ključ do dobrega telesnega in duševnega počutja.

Piše: Zoran Milivojević, psihoterapevt v Vivi www.viva.si

Zamisel o sreči je vtkana v temelje sodobne zahodne civilizacije. Vsi si želimo najti življenjsko srečo, živeti srečno, če to ni možno, pa vsaj v tihem zadovoljstvu. Obnašamo se, kot bi nam srečo nekdo obljubil, zdaj pa le še čakamo, da nam življenje to obljubo tudi izpolni.

Obljuba sreče do nas prihaja po različnih poteh. Zlasti mediji spodbujajo pojmovanje, po katerem se sreča skriva v ljubezni, bogastvu, zabavi … Včasih so nam srečo obljubljali starši: "Če boš hodil šolo in imel dobre ocene, bo vse v redu." Včasih srečo obljubljamo tudi svojim otrokom.

Drama pred koncem šolskega leta. Zdravja otrok ne ruši le covid-19, temveč tudi ukrepi za njegovo zajezitev.

Varnostna razdalja v obdobju, ko se socialne veščine šele razvijajo; učenje prek dvodimenzionalnega zaslona v razvojnem obdobju, ko bi se morali učiti z vsemi čutili; splošno pomanjkanje gibanja – vse to ima resne posledice za zdravje otrok.

Delna normalizacija šolanja in približevanje konca najnenavadnejšega šolskega leta vnovič majeta temelje zdravja otrok. Čeprav se starejšim nemara zdi, da pripravljanje na test ali izpit ni nekaj tako pomembnega, da bi lahko povzročilo neobvladljiv stres, drisko, neprespanost in druge neprijetnosti, je za otroke njihova težava največja na svetu.

Hrana je vir goriva za naše življenje in eden izmed ključnih dejavnikov za naše zdravje. Telo za optimalno delovanje potrebuje dobro in kakovostno »gorivo«, ki ga zagotavljajo tako makro- kot mikrohranila. Pa se vendar kdaj vprašamo, v kolikšni meri jih naše telo sploh absorbira, torej vsrka in uporabi?

Zdravje se začne v črevesju

Če je naše črevesje zdravo, hranila absorbira v ustreznih količinah in razmerjih, ki jih telo potrebuje. Ne le da poskrbi za vsrkavanje koristnih hranil, njegovi prebivalci, črevesna mikrobiota, so odgovorni tudi za proizvodnjo nekaterih hranil, na primer folata in vitamina K in neobhodni za pravilno absorpcijo številnih drugih hranil.

Herpes je neprijetna nadloga. Večina med nami se je vsaj občasno že srečala z njim. Razen v redkih primerih posebno občutljivih ljudi, ko se bitka z njim lahko zavleče tudi v tedne, običajno izzveni v nekaj dneh. Kljub temu pa je v dnevih, ko se spopadamo z njim, pogosto razlog za slabo voljo in nesproščeno počutje, posebno v družbi. Dovolj razlogov torej imamo, da se je vredno potruditi in poiskati primerno rešitev za to težavo.

Herpes povzročajo virusi, v družini herpesov jih je kar nekaj. Najbolj znan je virus Herpes Simplex 1, ki ga običajno najdemo nad ustnicami in o katerem govorimo v nadaljevanju tega prispevka.

Kurkuma - zlata začimba, ki nam pomaga premagati vnetja v telesu
Kurkuma je zdravilna korenina, o kateri ste tudi v naši reviji lahko prebrali že veliko koristnega. Kurkuma deluje protivnetno in s tem učinkovito zmanjšuje tudi bolečine, ki so posledica različnih vnetnih procesov telesu.

Glavna aktivna sestavina je kurkumin, ki ga zaradi močnega protivnetnega delovanja vedno pogosteje najdemo tudi v različnih prehranskih dopolnilih in naravnih pripravkih za pomoč pri različnih težavah, povezanih z vnetji v telesu.

Naši predniki so zelo dobro vedeli, zakaj je pomemben trpotec. Z njim so med drugim celo zdravili ugrize kač, saj trpotec, kot vemo danes, zelo dobro razstruplja kri. Za današnji čas, ko nas obremenjujejo novi respiratorni virusi, pa je trpotec pomemben predvsem zato, ker čisti dihala.

Kot pri mnogih zeliščih, pa se tudi pri trpotcu pogoste zatakne, ko se vprašamo, kako ga uporabiti, da bo zares učinkovit.

Zdravje v občini 2021: Kaj kažejo podatki o našem zdravju pred pandemijo?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na ravni lokalne skupnosti NIJZ spodbuja krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Podatki, ki kažejo stanje v obdobju pred pandemijo covida-19, so objavljeni na spletni strani Zdravje v občini (obcine.nijz.si), v zavihku 2021.

Na NIJZ že šesto leto zapored na osnovi različnih podatkovnih virov pripravljamo kratke publikacije ter interaktivne tematske karte za vsako slovensko občino, zbrani kazalniki pa omogočajo tudi primerjave za nazaj. Tako kot doslej, so tudi v letošnji objavi pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami.

Nekateri menijo, da nam bodo v prihodnosti – podobno kot nenehno posodabljajo naše računalnike – vsakih nekaj mesecev nalagali genske posodobitve v obliki sodobnih cepiv. Drugi v zdajšnji pandemiji vidijo prav nasprotno – dokaz o tem, da nič ni tako inteligentno in učinkovito kot dobro delujoč imunski sistem, ki lahko povsem neopazno zajezi celo virus SARS-CoV-2 ter številne druge znane in neznane patogene.

“Od vseh samoizpolnjujočih se prerokb v naši kulturi je prepričanje, da staranje pomeni pešanje in slabo zdravje, verjetno najsmrtonosnejša.”
Marilyn Ferguson

»Postaral si se,« je pri nas stavek, ki nas zaskrbi, v nekaterih družbah pa je to največji kompliment, ki ga lahko dobite. Zakaj si zahodnjaki starost predstavljamo kot nenehno pešanje, zakaj se utapljamo v stereotipih o staranju?

Po novem bodo pri nas presejalno odkrivali že 40 prirojenih bolezni, tudi spinalno mišično atrofijo, redko bolezen, za katero je zbolel tudi mali Kris.

Iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani so sporočili, da je v pripravi širitev programa presejanja novorojencev za odkrivanje redkih bolezni. Tako bodo na pediatrični kliniki po novem odkrivali tudi bolezni, kot so spinalna mišična atrofija (SMA), težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo.

Piše: Anja Drašler v novih Misterijih, www.misteriji.si

Notranji zrak je do šestkrat bolj onesnažen kot zunanji
Prejšnjič smo zapisali, da je redno temeljito prezračevanje prostorov pomembno za zdravje. Da omejimo možnost okužbe v prostoru z več ljudmi, tako doma kot na delovnem mestu, tudi z novim koronavirusom, moramo na stežaj odpreti okno zjutraj za dvajset minut in vsako uro za deset minut.

A tako pozimi izgubljamo toploto, izpostavljeni smo prepihu, učinek je kratkotrajen. In še zebe nas. V celjskem MIK-u pa so razvili lokalni prezračevalni sistem MIKrovent. Za prezračevanje pri zaprtih oknih. V stanovanjih, hišah, pisarnah, bolnišnicah, domovih za ostarele, hotelskih sobah ...

Spletno orodje z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Fakulteta za zdravstvo Univerze na Primorskem sta vzpostavila spletno stran www.pkmo.si/, ki lahko za delavce in delojemalce predstavlja pomembno pomoč pri premagovanju težav, s katerimi se soočajo zaradi svojega delovnega okolja. Spletno orodje deluje na način, da posameznik ali delodajalec izpolni vprašalnik in na podlagi tega dobi priporočila, ki bodo prilagojena njegovim delovnim pogojem.

Nasveti med drugim zajemajo ergonomske ukrepe, usmeritve za aktivne odmore in navodila za razbremenilne položaje telesa. Skrb za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu pa lahko okrepimo z nasveti za tehnike sproščanja in vizualizacije ter prepoznavanjem reakcij na hud stres in stresne motnje v delovnem okolju, sindroma izgorelosti ter nespečnosti. Vsi nasveti so nazorno prikazani z ilustracijami in fotografijami.

Verjetno na to še pomislili niste.

Da, tudi med tuširanjem lahko delamo napake, ena povzroča celo mozoljčke na hrbtu.

Ti lahko nastanejo zaradi šamponov in balzamov za lase. Če si po uporabi izdelkov za lase hrbta ne speremo dovolj dobro, se lahko zamašijo pore. Rezultat so mozolji.

Za vse to lahko še izkoristite kavo.

1. Kot gnojilo
Če bi vašim lončnicam prišlo prav gnojilo, vam ni treba poseči po kemikalijah, saj lahko tudi kavno usedlino uporabite kot gnojilo. Vsebuje namreč kalcij, magnezij, fosfor in železo, ki podpirajo rast rastlin. Pazite: S tem „gnojilom“ ne pretiravajte, saj sicer ne boste dosegli želenega učinka. 

2. Kava za nevtralizacijo vonja
Kave, ki vam ostane v filtru, nikar ne zavrzite. Stresite jo v malo posodico in jo postaviti na kuhinjski pult, medtem ko kuhate. Kava bo nevtralizirala vonjave - tudi v hladilniku.

Nova študija razkriva, da je verjetnost za nastanek raka in težav s srcem večja pri tistih, ki se izogibajo ogljikovim hidratom.
Študija European Society of Cardiology je 11 let spremljala 25 tisoč ljudi in ugotovila, da je verjetnost za nastanek raka in težav s srcem večja pri tistih, ki se izogibajo ogljikovim hidratom. 

Prehranjevanje z malo ogljikovimi hidrati pa ima še več nezaželenih učinkov.

Nekateri se rodijo z lepo kožo, drugi se morajo zanjo potruditi, za vse pa velja, da potrebujejo pravo dnevno rutino, da bi njihova koža čim dlje ostala mladostna
Pri tem je zelo pomemben izbor dnevne kreme in način, na katerega jo nanašamo na obraz. Najbolj priporočljiva je uporaba vlažilnih krem, ki kožo globinsko obnavljajo in nahranijo. Da bi bil učinek čim večji, se izogibajte tem najpogostejšim napakam. 

1. Ne uporabljate krem, ker imate mastno kožo
Po pisanju Miss 7 je ena največjih zablod ljudi z mastno kožo ta, da verjamejo, da njihov obraz ne potrebuje nege, ki jo nudijo vlažilne kreme. Prav vsi tipi kože potrebujejo vlago. Vlažilne kreme bodo celicam ponudile dodatno vlago in s tem zmanjšale tvorbo sebuma ter omogočili obnovo zaščitne ograde kože. Pri izboru kreme pazite, da ne bo vsebovala olj.

Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, ko opozarjamo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med 5 najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Za rakom debelega črevesa in danke povprečno vsako leto zboli več kot 1.300 ljudi, čeprav je rak na debelem črevesu in danki ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presajanjem.

V Sloveniji za to skrbi Program Svit, državni program presajanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. S Programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi ter raka odkrivamo v zgodnejših stadijih, kar bolniku omogoči lažje in učinkovitejše spopadanje z boleznijo ter posledično izboljša kakovost bolnikovega življenja. V letu 2020 je bilo presejanih 176.731 oseb oziroma 60,05 % povabljene populacije, kar je primerljivo z letom 2019, ko je bilo presejanih 180.685 oseb oziroma 61,30 % povabljene populacije.

Negotova situacija, ki smo ji priča, lahko v mnogih ljudeh povzroči različne psihološke stiske in izzove občutke strahu, žalosti, nemoči in izgube nadzora. Nekateri ljudje imajo več informacij, znanja, veščin, kako se s temi stiskami soočiti, drugi manj.

Zato je operativna skupina za izvajanje psihološke pomoči v času epidemije COVID-19 zbrala strokovne nasvete, smernice, priročnike in drugo gradivo, ki je lahko v pomoč pri soočanju s slabim razpoloženjem, različnimi stiskami, strahovi, težavami s spanjem, depresivnim razpoloženjem itd.

Da, mogoče je.
Če ste si ob novem letu zaobljubili, da boste letos bolje pazili ne svoje zdravje, vam predlagamo, da bolj zdrav življenjski način začnete z razstrupljanjem telesa. 
To lahko traja le osem ur, če veste, kako se ga pravilno lotiti …

Dan za razstrupljanje naj bo na soboto ali nedeljo, ko se boste lahko naspali. Iz postelje se dvignite ob 9. uri, še prej pa naredite nekaj globokih vdihov ali pa si privoščite kratko meditacijo. Mobilni telefon danes pustite pri miru!

Kaj ima večji vpliv na telo – misli ali hrana, ki jo uživamo? 
Nekateri trdijo, da je, ne glede na to, kaj vnesemo v telo, pomembno samo, kaj mislimo in v kaj verjamemo. To trditev podpira mnogo dokazil. Tudi dr. Deepak Chopra piše o tem, kako misli in namere lahko spremenijo fiziologijo na subatomskem nivoju.

Da je to mogoče, rodi vprašanje o vrednosti načina prehranjevanja nasploh, predvsem določenih diet, ki napadajo številne fiziološke procese. Prav tako se postavlja vprašanje o vrednosti naravne medicine (zeliščarstva), če se resnično zdravljenje zgodi hitreje na nivoju misli.

Projekt SOPA na terenu nagovoril 50 tisoč ljudi na temo alkohola
V 4 letih projekta smo na terenu preko izvajanja pilota v zdravstvenih domovih in centrih za socialno delo ter s pomočjo nevladnih organizacij in uradov zavoda za zaposlovanje v Sloveniji neposredno nagovorili skoraj 50 000 ljudi, če upoštevamo tudi medijske kampanje, pa se ta številka še poveča. Preko 300 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja je v okviru svojega dela v ambulantah in uradih za socialno delo nagovorilo preko 32. 000 odraslih prebivalcev Slovenije.

Od tega je več kot 22. 000 oseb privolilo v sodelovanje, preko 4.000 teh je bilo obravnavanih zaradi čezmernega pitja alkohola, ki ga želimo na SOPA zmanjšati ali povsem zajeziti. “Pri 943 osebah je bila obravnava uspešna, kar predstavlja 175 % končnega cilja pilota pristopa. To pomeni, da so ti ljudje spremenili svoje pivske vzorce in zmanjšali pitje alkohola, ali pa z njim prenehali,” je v predstavitvi končnih rezultatov povedala vodja projekta SOPA na NIJZ mag. Tadeja Hočevar.

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Najzdravilnejša frekvenca je lasten glas
Odprava duševnih in čustvenih bolečin, osvobajanje starih travm, izboljšanje pretoka energije, spremembe hormonskih stanj in odprava neplodnosti, avtoimunskih bolezni, osebna rast … Vse to in še veliko več dosežemo zgolj z zvokom, kajti … »Zvok je vibracija, ki močno učinkuje na vsa naša čustva in psihofizično počutje; vedno je veljal za neposredno povezavo med človekom in božanskim. Stare civilizacije poznajo celostno zdravljenje z zvokom že tisočletja, zdravilni vpliv zvoka pa je dandanes tudi znanstveno dokazan.

Zvok je večdimenzionalen. Deluje na telesni, čustveni, duševni in duhovni ravni. Zvok uporabljamo za součinkovanje z drugimi oblikami energijskega delovanja, kot je denimo glasba, instrumentalna ali vokalna, s katerimi je mogoče tudi vplivati na elektromagnetna polja in impulze v človeku ter njegovem okolju,« pojasnjuje Barbara Vodnik, glasbenica, sopranistka, raziskovalka zvoka.