Društvo Za živali pripravi vsak mesec v sodelovanju z Zavodom Pekarna - magdalenske mreže vegansko večerjo. Tokratna je bila prav posebna, saj je bila v znamenju solidarnostne zabave za dr. Martina Ballucha in druge avstrijske aktiviste za pravice živali, ki jih je avstrijska policija aretirala in zaprla, čeprav za to ni imela niti najmanjšega povoda.

O tem, kaj se dogaja v demokratični Avstriji z ljudmi, ki se bojujejo za pravice živali, smo se pogovarjali tudi s predsednico društva Za živali Urško Breznik in razmišljali o tem, če se kaj podobnega lahko zgodi tudi našim aktivistom.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da se je kislost oceanov v zadnjem času povečala mnogo bolj kot kdajkoli prej v zadnjih 65 milijonih let, zaradi pojava pa so najbolj ogroženi mikro organizmi, kar lahko vpliva na zaloge hrane po vsem svetu, ugotavljajo znanstveniki.

Strokovnjaki iz univerze v Bristolu so pripravili študijo, v kateri so preučili, kako so se skozi zgodovino spreminjale ravni kislosti v oceanih. Ugotovili so, da zvišana raven kislosti vpliva na izumiranje organizmov pri dnu prehranjevalne verige, kar bi v prihodnosti lahko ogrozilo celoten ekosistem. Na kislost v svetovnih morjih naj bi vplival tehnološki napredek, še posebej pa povišane emisije ogljikovih dioksidov.

Intervju z g. Antonom Komatom

Mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo. Agens movens vseh velikih naravovarstvenih akcij zadnjih 20 let, pisec različnih knjig o ekologiji, ki kot predavatelj, kolumnist in avtor televizijskih oddaj vodi svoj osebni projekt ekološkega opismenjevanja. Medtem ko sta politika in gospodarstvo ob svetovni krizi obupana, jo on jemlje kot priložnost za pohod simbiotskega človeka, ki bo za svojega zaveznika na zemlji spet vzel naravo.

Zakaj kmetijstva ni mogoče ustrojiti po hiperprodukciji industrije, ki lahko vsako leto proizvede več izdelkov?
Njiva ni fabrika. Kmetijstvo zavezuje človeka k spoštovanju naravnih zakonov, ti pa so močnejši od zakonov industrije. Pšenica danes potrebuje natanko toliko dni, da dozori, kot jih je v času faraonov. A mi smo kmetijstvo s sonca preusmerili na nafto. Dokler je bila nafta poceni, je delovalo.

Poslanci so z 48 glasovi za, dvema glasovoma proti in šestimi vzdržanimi potrdili profesorja na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roka Žarnića za novega okoljskega ministra. Žarnić je v prvem nagovoru pred državnim zborom izpostavil, da pričakuje dobronamerno kritiko poslank in poslancev, ki mu bo pomagala iskati odgovore na težka vprašanja in najti rešitve za probleme, ki so pred njim.

Žarnić je sicer že na zaslišanju pred odborom državnega zbora za okolje izpostavil večanje učinkovitosti ministrstva in vizijo do leta 2012. Do takrat želi rešiti problem odpadkov in vodnih virov ter tretje prometne osi.

Vlada RS je na podlagi Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/2009) izdala Uredbo o podrobnih ukrepih za pridelavo gensko spremenjene koruze ter Uredbo o določitvi prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin (GSR) in odškodnin za nenamerno prisotnost gensko spremenjenih organizmov (GSO) v gensko nespremenjenih rastlinah in pridelkih.

Več na  www.vlada.si.

Evropski parlament je 10. februarja 2010 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu 10. februarja sprejel Resolucijo o izidu konference o podnebnih spremembah v Kobenhavnu.

Dostopna je tukaj.

Evropska komisija je 11. februarja objavila poročilo o izvajanju t.i. nitratne direktive, katere namen je preprečevati onesnaževanje površinskih voda in podtalnice, ki ga povzroča kmetijstvo. Iz poročila izhaja, da izvajanje omenjene direktive kaže uspeh, saj ravni nitratov v vodah po Evropski uniji padajo.

Vendar pa v nekaterih regijah koncentracija nitratov presega standarde EU na področju kakovosti voda, zato si morajo kmetje še naprej prizadevati za bolj sonaravno kmetovanje.

Poročilo je dostopno tukaj. 

Vir: http://ec.europa.eu/slovenija/

Večje število električnih avtomobilov na naših cestah lahko poveča ogljikove izpuste, razen v primeru, da jih poganja zelena energija, pravi novo neodvisno poročilo naročeno s strani Friends of the Earth Europe, Greenpeace in Transport & Environment. Okoljevarstvene organizacije pozivajo k nacionalnim ciljem za obnovljive vire energije (OVE), ki bi zagotovili, da so emisije iz električnih avtomobilov resnično ničelne.

Celotno izjavo objavljamo na www.cnvos.info.

V kampanji ‘Rešite naša semena’ so pripravili peticijo, naslovljeno na Evropsko komisijo in druge politične oblasti v Evropi, s katero pozivajo k prepovedi GSO v semenih...

Peticijo ‘Rešite naša semena’ lahko podprete na: www.saveourseeds.org/int/slovenia/.

Vir: www.itr.si

Možnosti preprečevanja načrtovanja in odobritve projektov v občutljivem visokogorskem prostoru so se leta 2009 še naprej zmanjševale.

Avstrijska planinska zveza (OeAV) je zato javno opozorila na uničevanje virov alpske pokrajine in virov sprostitve in prostega časa, zahteva pa tudi vzpostavitev okvirnih pogojev, ki bodo zagotavljali uravnoteženost urejanja alpskega prostora, saj bo to preprečevalo nadaljnjo izgubo vrednosti značilne podobe alpske pokrajine.

Več na www.cipra.org. 

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti - 2010

Združeni narodi so se  odločili, da leto 2010 razglasijo za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. V svetu smo priča naraščajočemu pritisku na naravne vire, ki se med drugim kaže  tudi v posegih v življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst, ki na ta način postajajo vedno bolj ogrožene ali pa že izumirajo.

Izgubljanje biotske raznovrstnosti je eden izmed najbolj perečih problemov današnje družbe, še bolj pa slaba popotnica za življenje bodočih rodov, zato smo dolžni ukrepati ZDAJ in za vsak poseg v prostor PAMETNO PRESODITI, ali je res upravičen.

Zeleno javno naročanje je opredeljeno kot postopek, s katerim javna uprava naroča in kupuje blago in storitve, ki imajo skozi svoj celoten življenjski krog manjši vpliv na okolje.

Da gre za ogromne zneske, potrjuje podatek, da za nakup pisarniške in računalniške opreme, pohištva, prevoznih sredstev in storitev, energentov, delovne opreme in vzdrževalne storitve ter druge pripadajoče izdelke in storitve javni sektor v državah članicah Evropske unije porabi okoli dve milijardi evrov, kar je skoraj šestina celotnega bruto družbenega proizvoda.

V Sloveniji je ta delež za nekaj odstotnih točk nižji in dosega 13 odstotkov, je udeležencem nacionalne konference o zelenem javnem naročanju pojasnil  minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj je pripravila odziv na moderatorsko poročilo spletnega posveta "Kako bomo premagali podnebne spremembe?". Celotno besedilo odziva je dostopno na spletnem Državljanskem forumu Evropske razprave (http://www.evropske-volitve.si/novice/85.html).

V spletnem posvetovanju, ki je potekalo od 17. novembra 2009 do 15. januarja 2010, je bilo objavljenih 55 prispevkov in zabeleženih 3000 ogledov foruma.

O plastičnih vrečkah govorimo z negativnim prizvokom, ker so neprijazne za okolje. Po drugi strani pa so nam še kako potrebne pri nakupovanju, kjer nam jih trgovci ponujajo brezplačno (npr. za sadje, čevlje, obleke …) ali pa zanje na blagajni celo plačamo.

Potrošniške navade so krive za to, da letno na svetu proizvedejo 4 do 5 bilijonov plastičnih vrečk, od katerih jih je pozneje recikliranih oz. kakorkoli predelanih največ nekaj odstotkov, ostale pa končajo v zabojnikih za smeti ali kar v naravi (v obcestnem grmovju, vodi, kanalizaciji itd.).

Prireditelji iger so se izkazali pri gradnji energetsko učinkovitih objektov, na nekaterih drugih področjih pa jim je spodletelo, na primer pri zmanjševanju izpustov, povezanih s transportom na olimpijskih igrah. "Bronasta kolajna je v redu, a lahko bi bilo precej bolje," je povedal David Suzuki, ustanovitelj najvplivnejše kanadske okoljevarstvene fundacije, ki je sodelovala s prireditelji olimpijskih iger.

Poročilo je krivdo za nekatere spodrsljaje pripisalo Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, ki po eni strani promovira zaščito okolja, na drugi strani pa naredi premalo, da bi prireditelji prenesli ideje v dejanja. Ali kot so zapisali avtorji poročila: "Zgovoren podatek je, da se večina ljudi sploh ne zaveda, da je zaščita okolja eden od treh uradnih stebrov olimpijskega gibanja."

Toplogredni plini v hladilnikih in zamrzovalnikih velikih trgovin so vsaj tako velika grožnja za okolje kot plastične vrečke, trdi študija, ki jo je izvedla britanska "Environmental Investigation Agency (EIA)".

Kemikalije, ki se izločajo iz hladilnikov, predstavljajo 30 odstotkov vseh izpustov iz trgovin, a kljub temu je le pol odstotka trgovin opremljenih z zeleno tehnologijo. Raziskava je s prstom pokazala na "etično" verigo Co-operative Group, ki je dobila najslabše ocene.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je Nasa na Floridi uspešno izstrelila raketo atlas V, ki je v vesolje ponesla satelit za preučevanje Sončevih aktivnosti. Raketo z Observatorijem Sončevih aktivnosti (SDO), kot je ameriška vesoljska agencija poimenovala satelit, so izstrelili iz vesoljskega središča Cape Canaveral.

Satelit bo utirjen v Zemljini orbiti na višini 35.680 kilomterov, od koder bo od pet do deset let zbiral podatke o dogajanju nad in pod površjem Sonca. S satelitom bodo skušali Nasini znanstveniki priti do podatkov, ki bi jim pomagali pri natančnješemu napovedovanju periodičnih izbruhov materije na površju Sonca.

Spletni časnik Žurnal24 piše, da sta Francija in Nemčija dosegli dogovor o skupnem standardu za električne avtomobile. Upajo, da bo standard postal evropski.

Standard vključuje enoten polnilec za napajanje vozil, sistem preračunavanja ter standarde za komunikacijo med bencinskim in električnim pogonom vozila, poroča ORF. Predsednik nemške zveze avtomobilskih proizvajalcev (VDA) Matthias Wissmann pa je novi standard primerjal z roamingom v mobilni telefoniji.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da si izide sestanka Slovenije, Italije in Evropske komisije o plinskih terminalih vsaka stran razlaga sebi v korist, v Bruslju pa vztrajajo, da bdijo nad pravilnim izvajanjem zakonodaje EU-ja. "Slovenija dobila zaušnico," "Evropska komisija utišala Slovenijo," "Evropa nam daje prav," to je le nekaj naslovov v italijanskih medijih, zlasti tržaških, ki so poročali o tristranskem sestanku v Bruslju.

Kot je poročal novinar Radia Slovenija Andrej Šovko, si italijanska stran razlaga, da je komisija ugotovila, da je Italija spoštovala evropske predpise glede presoje vplivov na okolje, Slovenija pa naj ne bi imela podlag za sprožitev postopkov proti zahodni sosedi.

Težave EU z odpadki so se v zadnjih letih povečale. Vsako leto EU ustvari za 2,6 milijarde ton odpadkov, zato potrebuje agencijo, ki bi nadzorovala in uveljavljala zakonodajo o odpadkih. To ugotavlja najnovejša študija, ki evropsko komisijo opozarja na problem nelegalnega odlaganja odpadkov in odlagališč, ki ne ustrezajo standardom.

Komisar za okolje Stavros Dimas je odločen: "Zagotavljanje spoštovanja zakonodaje je temeljnega pomena pri doseganju glavnega cilja te zakonodaje – zaščititi okolje in zdravje državljanov EU. Zato moramo upoštevati vse možnosti, tudi to, da bi ustanovili agencijo EU ali kako drugo telo, ki bi zagotavljalo, da bi zakonodaja o odpadkih prinesla kar največjo korist ljudem, okolju in gospodarstvu."

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da v javni razpravi o 6. bloku TEŠ-a vlada zmeda, nejasna je tudi usoda petega bloka. O tem smo med drugim govorili z Urošem Rotnikom in Vido Ogorelec Wagner.

Zeleno luč gradnji 6. bloka TEŠ-a je dala prejšnja vlada leta 2006, znova pa se je o tem začelo govoriti lanskega oktobra, ko so nadzorniki Holdinga Slovenske elektrarne prižgali zeleno luč za vsaj 1,1 milijarde evrov vredno naložbo. V tem času so projekt doletele najrazličnejše oznake - od "manj onesnaženja, več energije" do "ekološke bombe".

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je pred dvema letoma podal oceno, ki naj bi temeljila na obsežnih raziskavah vpliva globalnega segrevanja. Ta med drugim tudi napoveduje, da bodo v naslednjih petindvajsetih letih zaradi globalnega segrevanja izginili himalajski ledeniki.

Vendar je podpredsednik IPCC-ja Jean-Pascal van Ypersele sinoči priznal, da so pri tem napravili napako. Vendar pa je ob Ypersele tem dejal, da napaka na kredibilnost celotnega poročila ni bistveno vplivala. Za BBC je povedal: "Ne vidim, kako bi lahko ena napaka na 3.000 straneh poročila škodila kredibilnosti celotnega poročila.

Kmetijski minister Pogačnik je decembra v oddaji Ljudje in zemlja dejal: "Treba se je zavedati izrečenega na konferenci FAO v Rimu o prehranski varnosti: do leta 2050 bo 3 milijarde več Zemljanov in potrebujemo čez milijardo ton več žit in 250 milijonov ton več mesa, če želimo preživeti. Samo od zraka se seveda ne da živeti."

Nekateri smo očitno prava svetovna čudesa, saj po desetletjih brez uživanja mesa še precej živahno migamo... Poglejmo, kaj pravi naš statistični urad: "Kljub povečani proizvodnji žit in zmanjšani količini domače porabe je z okoli 60 odstotki stopnja samooskrbe z žiti v Sloveniji še vedno nizka. V obdobju med letoma 2000 in 2008 je proizvodnja žit rahlo nihala.