Raven ozona v zraku v Evropi je bila poleti 2009 med najnižjimi, odkar so leta 1997 začeli z rednimi meritvami. 18 držav članic Evropske unije  je lani preseglo opozorilno vrednost ozona 180 mikrogramov na kubični meter, 8 jih je preseglo alarmno vrednost 240 mikrogramov na kubični meter.

Prvič od leta 1997 pa nikjer niso zabeležili vrednosti, višje od 300 mikrogramov na kubični meter. Najvišja izmerjena urna koncentracija ozona je bila 284 mikrogramov na kubični meter v Franciji. V nasprotju s prejšnjimi poletji se leta 2009 tudi ni dogajalo, da bi se previsoke koncentracije ozona v zraku pojavljale več dni zapored.

Čeprav ozon v atmosferi pomeni zaščito pred sevanjem iz vesolja, je ta plin v zraku lahko zelo nevaren za zdravje ljudi. K njegovemu nastajanju največ prispevajo elektrarne, promet, nekatere barve in razredčila. Koncentracije ozona v zraku so najvišje poleti zaradi šibkejših vetrov in višjih temperatur.

Nizke ravni ozona v zraku so lani izmerili kljub temu, da je bila povprečna temperatura blizu tiste leta 2003, ko so izmerili rekordne ravni ozona. Razlike v ravneh ozona lahko pripišemo številnim dejavnikom (meteorološke razmere, kemična sestava ozračja). Zelo verjetno pa je, da je v največji meri zmanjšanje ravni ozona mogoče pripisati zmanjšanju izpustov plinov, ki povzročajo nastajanje ozona.

Vir: umanotera.org/etc