Na spletni strani Vecer.com pišejo da lahko zeoliti pri delovanju pomivalnih strojev preprečijo 1,2 milijona ton emisij ogljikovega dioksida. Ko vaš pomivalni stroj po dobrih dveh urah opravi delo, bi morali njegova vrata še nekaj časa pustiti zaprta. Kdor jih nestrpno odpre takoj po koncu pomivalnega programa, se naenkrat znajde v oblaku pare. Posoda je na dotik prevroča, skodelice in sklede pa še povsem mokre.

Mineral, ki akumulira do pol litra vode
Dokaz za to, da gre tudi drugače, so pomivalni stroji s tako imenovanim sistemom zeolit sušenja. Po sušenju pri največ 35 stopinjah Celzija so krožniki, skodelice in jedilni pribor ob pospravljanju pravi balzam za roke, povsem suha je tudi plastična posoda, medtem ko pri odpiranju vrat pomivalnega stroja nimate občutka, kot da ste v savni.

Poleg vseh teh prednosti pa pomivalni stroji po zaslugi te tehnike porabijo občutno manj vode in elektrike. "Ko smo lahko ta učinek pred petimi leti v laboratoriju dokazali s testnim pomivalnim strojem, se nam je zdelo, kakor da smo izračunali kvadraturo kroga," se spominja Michael Rosenbauer, vodja razvoja pri podjetju Bosch-Siemens-Hausgerāte (BSH).

Medtem se je njegova ekipa s pomivalnimi stroji uvrstila med finaliste tekmovanja za bavarsko nagrado za inovacije na področju energije. Podjetje BSH je februarja že osvojilo eno izmed šestih nagrad, ki jih letos nemško ministrstvo za okolje in Združenje nemške industrije (BDI) prvič skupaj podeljujeta za inovativnost pri odpravljanju posledic podnebnih sprememb.

Pri tem načinu sušenja uporabljajo posebne kemične lastnosti dobrega kilograma zeolita. Bele kroglice omenjenega minerala lahko akumulirajo do pol litra vode in se pri tem segrejejo na približno 35 stopinj Celzija. Ob koncu pomivalnega programa se tako ne vključijo več električni grelniki, marveč le majhen ventilator.

Slednji skozi jekleno rešeto s kroglicami zeolita, nameščeno v podstavku stroja, odpihne vlažen zrak iz pomivalnega prostora. Zrak se pri tem posuši in ogreje, spet zakroži okoli posode in se pri tem ponovno nasiči z vlago. Na koncu je vsa voda zbrana v zeolitih z ogromno notranjo površino. Tam ostane, dokler pomivalnega stroja ponovno ne zaženemo.

Tedaj se mineral ogreje in med novim pomivalnim programom spet oddaja akumulirano vlago. Pri tem se prav nič ne izrablja. "Testirali smo 5000 ciklov pomivanja in lahko zagotovimo, da zeolita ni treba zamenjati vse do konca življenjske dobe naprave," trdi Rosenbauer. Ko stroj zavržemo, lahko to nestrupeno snov brez težav odstranimo in predelamo.

Zeolit tudi v krmilu goveda in prašičev
Vulkanske minerale, ki se ob stiku z vodo veselo penijo, so poznali že v stari Grčiji. Kroglice zeolita uporabljajo na najrazličnejših področjih moderne industrijske proizvodnje. Od srede preteklega stoletja jih kemična industrija v več kot sto različicah umetno proizvaja iz peska.

Sprva so jih uporabljali predvsem kot katalizatorje pri proizvodnji bencina. Od leta 1976 pa kot ionski izmenjevalci v pralnih sredstvih z manj fosfati skrbijo za mehčanje vode. Letno proizvedejo na stotisoče ton zeolita in ga nato prodajajo za nekaj evrov za kilogram.

Nekaj gramov zeolita se kot sredstvo za razvlaževanje skriva v medprostorih oken z dvojnim in trojnim steklom ali pa kot dodatek v ploščah rigips skrbi za izravnavanje vlažnosti in boljšo protipožarno zaščito. Zeoliti služijo tudi kot akumulatorji toplote in omogočajo proizvodnjo samohladilnih pivskih sodov. Bochumski kemik Hermann Gies je v Avstraliji naletel na njihovo še posebno izvirno uporabo.

Tam namreč prašičem in govedu v krmilo primešajo 20 odstotkov zeolita, ki v črevesju živali tvori amine, tako da njihovi iztrebki skorajda ne smrdijo več in jih uporabljajo kot visokovredno gnojivo na nogometnih igriščih ali poljih. Ostanki zeolita v njem skrbijo za to, da počasi oddaja hranilne snovi in enakomerno vlaži prst. "Nekatere mlečne farme v Avstraliji denar danes že služijo v glavnem kot proizvajalke gnojiva," pravi Gies.

Prihodnje leto na trg druga generacija pomivalnih strojev
Zeoliti pa so že vrsto let v uporabi tudi pri običajnih pomivalnih strojih, vendar le kot sredstvo za razapnjevanje v pralnih sredstvih v obliki tabletk. Tehnika zeolit sušenja je za zdaj na voljo le pri nekaterih pomivalnih strojih BSH višjega razreda, ki stanejo od 900 evrov naprej.

Naložba se v primerjavi s standardnim modelom preko manjše porabe vode in elektrike do konca 15-letne življenjske dobe ne povrne. Toda to naj bi se kmalu spremenilo. "Prihodnje leto pride na trg druga generacija teh pomivalnih strojev," napoveduje Rosenbauer. Ti naj bi bili občutno cenejši ter naj bi porabili še manj elektrike in vode.

Če bi v Nemčiji vse običajne pomivalne stroje zamenjali z varčnimi zeolitnimi, bi v ozračje letno oddali za 1,2 milijona ton ogljikovega dioksida manj, so izračunali v oddelku BSH za trženje. To ustreza izpuhom 600 tisoč osebnih avtomobilov, s katerimi ljudje letno prevozijo 15 tisoč kilometrov. Vendar se to za zdaj še ne bo zgodilo. Konkurenčni proizvajalci te revolucionarne tehnike sušenja namreč ne morejo uporabiti, saj jo je podjetje BSH dobro zaščitilo s patentom, še pišejo na Vecer.com.

Vir: www.vecer.si