Začetek sojenja
Državni tožilec in pet odvetnikov trinajstih obtoženih aktivistov za pravice živali so danes ob začetku sojenja podali svoje uvodne nagovore. Vseh trinajst obtoženih aktivistov se je izreklo za nedolžne. Tožilec je v prvem dnevu sojenja poskušal storiti vse, da je ddr. Martina Ballucha in ostale obtožence prikazal kot zločince.

Njegov govor je celih 90 min temeljil zgolj na domnevah, za katere v letih prisluškovanj in preiskavah na domovih, v avtomobilih in pisarnah aktivistov ter kljub odvzemu mobilnih telefonov, ni nobenih dokazov. Njegov govor je bil večkrat prekinjen s vzkliki kot so: “Lažnivec, lažnivec!”. V nekem trenutku je vsa dvorana padla v smeh in tožilec je moral svoj govor prekiniti in počakati na tišino.

Sodnica je tožilca podprla in prebrala obtožnico vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da so bili leta 2008 priprti.

Vse pet odvetnikov aktivistov meni, da je popolnoma neverjetno, da se cela stvar sploh dogaja. Hkrati so prepričani, da se je sodnica že odločila in da bo aktiviste obsodila.

V četrtek in petek je na vrsti zaslišanje glavnega obtoženca v procesu dr. Martina Ballucha. Proces naj bi po predvidevanjih trajal 6 mesecev. Vsakemu od aktivistov grozi do 5 let zapora in plačilo preko 35.000 eur stroškov za odvetnike, ki jim ne bodo povrnjeni, tudi če se proces zaključi z oprostitvijo.

Izredno veliko zanimanja za proces so pokazali mediji, ki so danes dobesedno zavzeli sodno dvorano in želeli zlasti izjave ddr. Martina Ballucha. Pred sodiščem je potekal glasen protest s približno 100 udeleženimi.

Solidarnostni protesti so na današnji dan potekali v Helsinkih, Londonu, Berlinu Muenchnu, Magdeburgu ...

Včerajšnja tiskovna konferenca, ki so jo organizirali aktivisti, je bila zelo dobro obiskana in danes je v avstrijskih tiskanih medijih izšlo veliko število odličnih člankov v podporo aktivistom.

Če bo mednarodno zanimanje javnosti in medijev še naprej močno in bo ustvarjalo pozitivno vzdušje ter nudilo podporo aktivistom, bodo v primeru obsodbe sledili številni obsežni protesti široko po svetu.

KAKO SE JE VSE ZAČELO?
Avstrijsko gibanje za zaščito živali že dolgo velja za eno najuspešnejših na svetu, kar se tiče uspehov na zakonodajnem področju. Med leti 1998 in 2008 mu je uspelo močno reformirati zakonodajo za zaščito živali – dosegli so prepoved vzreje živali za krzno, prepoved cirkusov, ki vključujejo prostoživeče živali, prepoved izvajanja poskusov na človeku podobnih opicah, prepoved baterijske vzreje kokoši in zajcev ter uvedbo instituta zagovornikov živali.

Vse parlamentarne politične stranke so se zavzele za implementacijo zaščite živali v zvezno ustavo. Ti uspehi so bili doseženi s skrbno načrtovanimi kampanjami, stalnimi demonstracijami, medijsko pokritostjo, lobiranjem in dejanji civilne nepokorščine.

A uspehi gibanja niso bili vsem po volji. Zakonodaja, ki izboljšuje dobrobit živali, kot je prepoved baterijske vzreje, je v nasprotju s poslovnimi interesi živinorejske industrije, zaradi česar je mnogo politikov nasprotovalo njenemu sprejetju. Vendar so imeli aktivisti s pomočjo javnosti dovolj podpore, da so jo končno morali sprejeti tudi nasprotniki. To je privedlo do naraščanja napetosti med živinorejskimi podjetji in politiki na eni, ter uspešnimi aktivisti na drugi strani.

Nad aktiviste z obsežno vohunsko operacijo
Ker so vladni organi podlegli lobijem, ki v etičnih praksah vidijo grožnjo brezvestnemu kapitalizmu, je bila ustanovljena posebna preiskovalna skupina SOKO, ki naj bi se usmerila na javno znane aktiviste in organizacije za zaščito živali. Skupino so sestavili iz 33 elitnih policistov.

V naslednjih 12 mesecih so uvedli obsežno vohunsko operacijo. Prisluškovali so vsem telefonom vodilnih aktivistov in sledili njihovemu gibanju z lociranjem mobilnih telefonov; prebirali so njihova elektronska sporočila, tudi tista, ki so bila stara več let; v organizacije so infiltrirali vohune ter podtaknili kamere in mikrofone v avtomobile, pisarne in privatna stanovanja.

Policija je brez zadržkov v preiskavo vložila nekaj milijonov evrov. V tajnem intervjuju za avstrijski dnevnik Österreich je policist avstrijske zvezne kriminalne agencije povedal: »Ko opravljamo preiskave proti prekupčevalcem mamil, trgovcem z otroško pornografijo ali ruski mafiji, je prekoračitev proračuna vedno problem. V tem primeru pa denar nikoli ni bil vprašanje.«

Navidezna demokracija
21. maja 2008 ob 6.00 zjutraj so posebne enote avstrijske policije vdrle v prostore nekaterih avstrijskih organizacij za pravice živali in v stanovanja 10 aktivistov, jih prebudila s strelnim orožjem, uperjenim v njihove glave. Hišna preiskava zahteva konkreten sum na ilegalno delovanje. Prav tako mora bit preiskava omejena na predmete, ki so pomembni za takojšnjo pojasnitev obtožbe. 

Nalog za preiskavo mora vsebovati tudi poimenovanje želenega predmeta, tako da imajo stanovalci priložnost predati predmete prostovoljno. V konkretnem primeru (21. maja) ni bilo povezave med kriminalističnimi obtožbami in obtoženimi osebami. Obtoženim ni bilo povedano, kateri predmeti se iščejo in nihče izmed njih ni dobil priložnosti policiji prostovoljno predati željenih predmetov.

Večina niti ni imela priložnosti poklicati odvetnika. Najprej so bili zaseženi telefoni, takoj za tem še računalniki. Nelegalne preiskovalne metode so bile uporabljene tudi v pisarni organizacije Verein gegen Tierfabriken (VGT) in v skladišču, kjer so bili shranjeni podatki o izkoriščanju živali.

Iste preiskovalne metode so bile uporabljene v tudi v treh drugih organizacijah za pravice in/ali dobrobit živali, ki so bile v preteklih letih pri svojem delu zelo uspešne. 10 aktivistov so za 3 mesece vrgli v pripor. Christiana Moserja so izolirali od žene in majhnih otrok, Martin Balluch pa je več kot mesec dni gladovno stavkal.

Vsi priprti so vztrajali, da obtožnice, ki so jim bile izročene, niso vsebovale nikakršnega dokaza za kriminalna dejanja, pač pa opis njihovega aktivizma za spremembo zakonov in poslovne politike. Mnogo znanih osebnosti in organizacij, med njimi Amnesty International in avstijska Stranka zelenih, je ostro kritiziralo takšno ravnanje oblasti. Amnesty International je izdala dve strani dolgo poročilo, saj gre za enega izmed najvidnejših primerov pregona ljudi, ki se ukvarjajo z družbenim in političnim aktivizmom.

Po več kot treh mesecih je državni tožilec ukazal izpustitev aktivistov in ob tem izjavil, da mora biti čas pripora v sorazmerju s pričakovano kaznijo. To je zmanjšalo pozornost javnosti, vendar se postopek s tem ni zaključil. Februarja 2010 je državno tožilstvo oznanilo, da so zbrali dovolj dokazov za obtožbo in proces, ki se je pričel 2.3. 2010.

Pet izmed vseh obtoženih aktivistov se je odločilo, da bodo obtožnice objavili na spletu. Uresničili so se najhujši strahovi. V obtožnicah ni ničesar, kar bi lahko imeli za dokaz kriminalnega delovanja. Namesto tega se domnevno članstvo aktivistov v kriminalni organizaciji izvaja iz obsežnega seznama izraženih stališč aktivistov in političnih dejavnosti, kot so organizacija protestov in javnih konferenc.

S stalnim nadzorovanjem avstrijska policija očitno ni zmogla najti ničesar drugega kot samo nekaj primerov izražanja stališč, po katerih naj bi bili aktivisti verjetno naklonjeni uničevanju lastnine podjetij, za katera menijo, da so neetična. Navkljub temu pa dolgotrajno policijsko opazovanje ni dokazalo, da bi storili kakršen tak prestopek.

Škandal na področju človekovih pravic
Vendar avstrijska država nima pomislekov. Da bi zaobšlo popolno pomanjkanje dokazov, je tožilstvo izkoristilo nejasno formulacijo člena 278a avstrijskega kazenskega zakonika, ki se uporablja za pregon organiziranega kriminala in s tem de facto sprejelo Orwellov koncept miselnega kriminala (thoughtcrime).

»Kriminalno razmišljanje« aktivistov je uporabljeno kot dokaz njihove domnevne pripadnosti kriminalni organizaciji in ta domnevna pripadnost naj bi bila dokaz, da so njihove legalne dejavnosti za zaščito živali dejansko kriminalne. V posmeh lastni avstrijski ustavi je celo organiziranje demonstracij eksplicitno predstavljeno kot eno takšnih kriminalnih dejanj.

Tudi če bi bila Martin Balluch in Christian Moser edina, ki sta obtožena zgolj zaradi svojih mnenj in političnih aktivnosti, bi to zadostovalo za škandal na področju človekovih pravic.

Ker pa je ostalih 11 aktivistov tudi obtoženih na osnovi istega člena 278a, lahko domnevamo, da so dokazi proti njim utemeljeni na podoben način. Glede na trenutni položaj, ko je 13 aktivistov pod stalno grožnjo finančnega propada in do 5 let zaporne kazni, je težko ne domnevati, da gre za poskus utišanja celotnega družbenega gibanja, ki je pač postalo preveč neprijetno.

Urška Breznik 
Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic,
051 389 734,
urska@zazivali.org