Varuh človekovih pravic RS (Varuh) kot lastno pobudo obravnava problematiko iztekanja odplak iz Koče pri Triglavskih jezerih v Občini Bohinj. Ker sta se tako Občina Bohinj (Občina) kot tudi Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) izrekla za nepristojna za reševanje obravnavane problematike, je Varuh obe strani povabil na sestanek, s ciljem po čimprejšnji rešitvi.

Na podlagi zaključkov sestanka se je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) dne 5. 5. 2010 sestalo s predstavniki Občine. Dogovorjeno je bilo, da Občina v svojem odloku, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, natančneje uredi obveznosti lastnikov stavb, ki ležijo nad 1500 m n. v. in da se v zvezi s tem opredli tudi pristojnost občinskih inšpekcijskih služb ter globe.

Raziskave so pokazale, da globalno segrevanje v številnih azijskih predelih zmanjšuje rodnost riža ter, da bo pridelek riža v prihodnjih letih še upadal. Ameriška študija, ki je vključevala šest pomembnih azijskih pridelovalk riža, kot so Tajska, Kitajska, Vietnam in Indija je pokazala, da je na nekaterih lokacijah pridelek v zadnjih dveh in pol desetletjih upadel za kar 10 do 20 odstotkov.

Raziskovalci so študijo zaključili z sklepom, da bo v bodoče vse težje nahraniti naraščajočo svetovno populacijo ter, da se bo, zaradi vplivov globalnega segrevanja, vsaj polovica svetovne populacije do leta 2100 soočala s pomanjkanjem hrane.

Vir: svarog.org

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da naravne katastrofe, ki v zadnjih tednih pustošijo po svetu, ustrezajo vzorcem napovedanih podnebnih sprememb, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija. Potem ko so v Rusiji po dnevih nenavadne vročine podivjali požari in deževje za seboj pušča dobesedno poplavljen Pakistan, so strokovnjaki poudarili, da je treba nujno najti boljše načine za napovedovanje tako ekstremnih vremenskih pojavov.

Kako bi bilo to mogoče storiti, bodo razpravljali na avgustovskih in septembrskih srečanjih v Evropi in ZDA, ki bodo potekala pod okriljem ZDA, Združenih narodov in Velike Britanije. "Ne smemo izgubljati časa, saj morajo biti družbe pripravljene na ukrepanje ob globalnem segrevanju ozračja," je pred prvim sestankom posvaril vodilni klimatolog britanske vlade Peter Scott.

Pri načrtovanju vrta ne pozabite na začimbnice. Te navidezno manj zanimive rastline bodo poskrbele, da bo na vrtu in v telesu manj težav.

Rastline, ki jih lahko gojimo in jih je zelo koristno imeti so: drobnjak, peteršilj, zelena, koprc, komarček, janež, bazilika, origano, majaron, šetraj, timijan, žajbelj in luštrek. Če vam klima dovoljuje, potem obvezno dodajte temu seznamu še lovor in sivko.

Novi poročili znanstvenikov sta zasejali dvom v trditve ameriške vlade, da je večina nafte, ki se je izlila iz poškodovane naftne vrtine pod ploščadjo Deepwater Horizon, že izginila. V prvem poročilu znanstveniki iz Univerze v Georgiji opozarjajo, da približno tri četrtine nafte, ki se je izlila iz vrtine, še vedno grozi pod gladino morja in predstavlja nevarnost za ekosistem.

Eden od vodij raziskave Charles Hopkinson je zatrdil, da je 79 odstotkov nafte, ki je niso ujeli tik ob izviru, ostalo pod gladino morja. Poročilo je nastalo na podlagi podatkov vlade, ki so bili po mnenju Hopkinsona napačno interpretirani, saj naj bi dokazovali, da je tri četrtine nafte izparelo, se raztopilo ali pa kako drugače ostalo ujete. "Ideja o 75 odstotkih izginule nafte, ki ne povzroča več skrbi, je absolutno nepravilna," opozarja Hopkinson.

V Mehiški zaliv je od eksplozije na plavajoči ploščadi Deepwater Horizon, ki se je zgodila 20. aprila, izteklo že na tisoče kubičnih metrov nafte. Šele v začetku avgusta so uspeli zamašiti vrtino, iz katere je bila brizgala nafta, tako da je bilo ogromno škode že povzročene.

BP je sprožil intenzivno čistilno akcijo, a te so navadno sila potratne in neuspešne. Ko je leta 1989 potonil tanker Exxon Valdez na Aljaski, so vsem prizadevanjem navkljub uspeli očistiti in zbrati manj kot 10 odstotkov razlite surove nafte. Od tistih dni se metode čiščenja niso bistveno nadgradile, tako je pričakovati boljši izkoristek iluzorno.

Delfini so pomemben del morskega ekosistema. Jadransko morje je življenjski prostor delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki je edina stalna vrsta delfinov pri nas. Slovenske vode (skupaj z okoliškimi hrvaškimi in italijanskimi) bolj ali manj redno uporablja več kot 50 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Nekaj je takih, ki so pri nas prisotni že peto leto.

So zelo družabne živali, živijo v različno velikih skupinah, pri nas med 2 in 15 živali, ponekod pa jih je v isti skupini lahko več kot 100, na odprtih oceanih celo več kot 1000. Največja skupina pri nas je štela med 40 in 50 živali. Med nekaterimi so prisotna dolgoletna prijateljstva.

Obkroženi z bogastvom rib, vode in fosilnih goriv so se Norvežani med prvimi v Evropi počutili dolžne, da zaščitijo okolje. Do leta 2030 si želi Norveška postati ogljično nevtralna. Pri doseganju tega cilja stavi na trajnostni razvoj in okoljevarstvene zakone. Zadnji tak zakon zapoveduje, da mora vsaka zgradba, ki ima več kot 500 kvadratnih metrov, 60 odstotkov svojih energetskih potreb pokriti iz obnovljivih virov energije.

Z dohodki od okoljskih dajatev zaradi izpustov toplogrednih plinov (50 dolarjev na tono) lahko na Norveškem pokrijejo stroške uvajanja nekaterih inovativnih tehnologij in spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije. Naftne družbe so vlagale v tehnologijo, ki jim je pomagala zmanjšati izpuste, hkrati pa so še povečale svojo učinkovitost.

V projektu Gorenjsko EleKtrO potovanje je bilo v začetku julija postavljenih pet polnilnic za vozila na električni pogon. Skupaj so vzpostavile prvo tehnično in vsebinsko povezano traso za elektro vozila na Gorenjskem, in v Sloveniji.

Predstavitvena delavnica o postavitvi in delovanju električnih polnilnic na trasi ter njenih priložnostih za lokalni trajnostni razvoj so bila 1. julija v hotelu Bor, v Preddvoru. Odprtje trase z aktiviranjem vseh 5 polnilnic pa je v obliki ‘’Gorenjskega elektro potovanja, oz. karavane električnih vozil’’ potekalo v soboto, 3. julija, na Jezerskem, Preddvoru, Bledu, Bohinju in z zaključkom v Kranjski Gori. Spremljal ga je pester program promocije elektro mobilnosti (koles, skuterjev, avtomobilov).

Iz ledenika Petermann na Grenlandiji, se je odlomil orjaški kos ledu in ustvaril orjaški ledeni otok. Ledenik Petermann, ki se nahaja približno 1000 kilometrov južneje od Severnega pola, se je tako po odcepu skrajšal kar za tretjino.

Novonastali otok meri kar okoli 260 kvadratnih kilometrov ter tako velja za enega največjih znanih ledenih prelomov v zgodovini spremljanja ledenikov.

Ledeni otok v velikosti štirih Manhattanov se je v začetku avgusta odlomil z enega od dveh glavnih ledenikov na Grenlandiji. Otok s površino 260 kvadratnih kilometrov je debel približno 200 metrov. Profesor Andreas Muenchow z Univerze Delaware je napovedoval, da se bo s Petermannovega ledenika odlomil kos, a ni pričakoval, da bo ta kos tako velik.

Otok je odplaval v oddaljeno območje, imenovano Nres Strait, približno tisoč kilometrov južno od severnega pola, med Kanado in Grenlandijo. "Ledeni otok bi lahko nasedel na obalo, lahko bi razpadel na manjše dela ali pa odplul na jug, kjer bi lahko blokiral pomorski promet. Sladka voda iz tega ledenika bi napajala reko Delaware ali Hudson naslednji dve leti," je povedal Muenchow.

Nevladna organizacija Global Footprint Network je izračunala, da bomo s petkom porabili vse naravne vire, ki jih je Zemlja ustvarila v letu dni - od vsrkavanja ogljikovega dioksida do naravnih virov za hrano.

Od sobote do konca leta bomo Zemljani živeli od "kredita" naravnih virov našega planeta. Nevladna organizacija Global Footprint Network (GFN) je namreč izračunala, da bomo s petkom porabili vse naravne vire, ki jih je Zemlja ustvarila v letu dni - od vsrkavanja ogljikovega dioksida do naravnih virov za hrano.

www.volkovi.si
Novost projekta je v mesecu juliju postavljena internetna stran www.volkovi.si. To je prva spletna stran, ki nudi celovit pogled na slovensko populacijo volkov ter vpogled v najnovejše izsledke raziskav na volkovih. Koordinator projekta SloWolf Anamarija Žagar pojasnjuje:

»Stran spletnim obiskovalcem ponuja možnost, da si preberejo vsebine o biologiji in zgodovini volka, njegovem varstvenem statusu ter o tekočih raziskavah pri nas. Najbolj zainteresiranim pa omogoča, da se pridružijo sledenju volkov v snegu in drugih aktivnostih našega projekta.«

V okviru projekta Revitalizacija belokranjskih steljnikov izdelujejo tudi inventarizacijo zelišč, gob in metuljev v tem tipično belokranjskem habitatu. Mag. Matjaž Jež, zunanji sodelavec pri projektu, sicer pa priznan slovenski strokovnjak za metulje, je te dni opravil že tretje opazovanje nočnih metuljev v steljnikih.

V na novo očiščenem steljniku v vasi Pugled pri Semiču je pri opazovanju sodeloval tudi Krajinski park Kolpa.

Kontakt: boris.grabrijan@kp-kolpa.si

Vir: http://www.natura2000.gov.si

Kanadska hotelska veriga Fairmont se je povezala s kanadskim WWF v prizadevanju, da bi zmanjšali svoje izpuste toplogrednih plinov. Hoteli Fairmont Waterfront, Chateau Lake Louise, Chateau Laurier in Chateau Montebello načrtujejo več projektov uporabe sončne, vodne in vetrne energije, uporabo toplotnih črpalk in prenovo osvetljave. Naložbe naj bi se povrnile v dveh do petih letih.

Fairmont je sprejel zavezo, da bo izpuste toplogrednih plinov do leta 2013 v primerjavi s tistimi iz leta 2006 zmanjšal za petino. V podjetju so našteli več kot 300 možnih področij, na katerih bi lahko prihranili energijo in zmanjšali količino izpustov predvsem z večjo energetsko učinkovitostjo in z uporabo obnovljivih virov energije. S tem so postali eno prvih hotelskih podjetij, ki je v svoje načrte vključilo trajnostni razvoj.

Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green je v nedeljo 08.08.2010 opravila Ekološko patruljo v krajinskem parku Sečoveljske soline

Spoštovani Minister za promet g.Patrick Vlačič

Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green je v nedeljo 08.08.2010 opravila Ekološko patruljo v krajinskem parku »Sečoveljske soline«, načeloma smo bili z stanjem v parku zadovoljni moti pa nas preleti letal iz Letališča Portorož. Preleti letal so najbolj moteči zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko je perioda vzletanja in pristajanja letal krajša od petih minut.

Prebivalci bližnjih naselij nas že dalj časa opozarjajo preko e-pošte in telefona na ta problem zato smo ekološko patruljo na tem območju pričeli ob 6 uri zjutraj in jo zaključili ob 9 uri zvečer, da smo se sami prepričali, da je problem zaradi hrupa letal čedalje bolj moteč, tudi za prebivalce, ki živijo na tem področju, ne le ptice ( v parku Sečovlje jih živi več kot 250 vrst), ki tudi tam gnezdijo.

EVANA: Ustanovitev stranke Tierpartei Schweiz, ki se je zgodila 24. julija 2010, ni bila le za sodelavce EVANE zelo prijetno presenečenje. Nam lahko poveste kaj več o njenem nastanku? Kaj sta glavni cilj oz. moto te stranke?

Renato Pichler: Naš moto smo povzeli od Albert Schweitzerja: »Sem življenje sredi Življenja, ki želi živeti.« V Švicarski stranki za živali (Tierpartei Schweiz – TPS) ne stoji gospodarstvo (t.j. razmnoževanje denarja in delovnih mest za vsako ceno) v ospredju, temveč življenje ljudi in živali.

Ideja o Stranki za živali je tlela že dlje časa. Po neuspelem referendumu glede uvedbe odvetnikov za živali na področju celotne Švice se je nuja po zastopanju pravic živali v politiki še povečala. V švicarski zakonodaji sicer obstajajo tako imenovani zakoni za zaščito živali; a ker se nihče zares ne zavzema za njihovo upoštevanje v praski, le-ti ostajajo več ali manj le mrtva črka na papirju.

Na Mjanmaru so kar za trikrat povečali območje naravnega rezervata Hukaung Valley za zaščito ogroženih velikih mačk, ki se sedaj razteza prek 12.970 kvadratnih metrov površine in je tako največji na svetu.

Okoljevarstveniki so povedali, da je razširitev rezervata velikanski korak na poti k rešitvi populacije tigrov, ki je v zadnjem stoletju iz okoli 100.000 upadla na le še okoli 3.000 tigrov.

Glavni razlog za upad populacije tigrov sta divji lov in izguba habitata, kar pa ne glede na zaščito območja še vedno predstavlja velikanski problem.

Alpe Adria Green pričenja akcijo zbiranja denarnih sredstev za nakup merilne naprave, ki bi izmerila količino Formaldehida.

Formaldehid, ki ga spuščajo v ozračje bioelektrarne, odlagališča odpadkov, sežigalnice, je zelo rakotvoren, očitno je naši državi malo mar, koliko ljudi umre zaradi neprimerne tehnologije, ki nima...jo vgrajenih ustreznih filtrov zato bomo v AAG kupili tako merilno napravo.

Merilna naprava stane približno 50.000 evrov.  Prispevke za nakup lahko nakažete na TTR: SI56 9067 2000 0636 284, ODPRTEGA PRI POŠTNI BANKI SLOVENIJE s pripisom “za nakup merilne naprave”

Vzdolž kanadske obale ob Atlantiku so našli 11 potencialno novih vrst morskih bitij. Kanadsko-španska raziskovalna skupina je pri raziskavah uporabila podmorsko plovilo na daljinski pogon, imenovano POPOS, ki se lahko potopi do globine 3.000 metrov pod morsko gladino.

»Bilo je resnično spektakularno. Odkritje je popolnoma spremenilo naše dojemanje o biološki raznolikosti na teh globinah,« je povedala raziskovalka Ellen Kenchington.

Vir: svarog.org

Izjava za javnost v zvezi z odgovorom komisije za peticije pri EU Parlamentu na našo pritožbo "terminali v tržaškem zalivu"

V Mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG) smo 02.10.2009 Evropski komisiji za peticije pri EU Parlamentu podali peticijo in prijavo v zvezi z nameravano gradnjo plinskega terminala v Žavljah. Za peticijo smo se odločili, ker naj bi skušala Italija prikriti ponaredbe in nevarnosti projekta gradnje terminala. Kršitve Italije smo razdelili v pet poglavij evropskih normativ o vplivu na okolje, na varnost in na posvetovanje s prizadetimi prebivalci.

Prvo poglavje obravnava domnevne ponaredbe in izpustitev določenih podatkov o študijah o vplivih na okolje, ki jih je predstavil Gas Natural, ta naj bi gradil plinski terminal v Žavljah. Drugo poglavje obravnava kršitve evropskih direktiv o varnosti. V Trstu plinski terminal in plinski tankerji ne bi mogli biti zavarovani od blizu in bi z lahkoto postali tarča mednarodnega terorizma.

Nemški raziskovalci so ugotovili, da imajo avstralske koale, kenguruji in oposumi skupnega prednika na ameriški celini. Raziskave znanstvenikov iz Univerze Muenster so pokazale, da se je iz Amerike v Avstralijo preselila ena sama vrsta vrečarjev, nato pa tam povzročila evolucijo novih, danes znamenitih avstralskih vrst vrečarjev.

Kdaj točno je do migracije prišlo, zgolj na podlagi genov ni mogoče določiti, vendar pa znanstveniki predvidevajo, da bi se to lahko zgodilo pred okoli 30-40 milijoni let. Za določitev natančnejšega časa migracij pa poudarjajo, da se bodo morali dela lotiti paleontologi.

Vir: svarog.org

British Council že tretje leto v 13 evropskih državah izvaja projekt Challenge Europe, katerega namen je spodbuditi hitrejši prehod v nizkoogljično prihodnost. Projekt združuje ambiciozne mlade udeležence - podnebne zagovornike, ki si prizadevajo dolgoročno vplivati na podnebne spremembe, saj jim omogoča, da se podrobneje seznanijo s podnebno problematiko ter zasnujejo inovativne in praktične projekte za zmanjševanje rabe ogljika.

Več informacij tukaj.