Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
petek, 5. avgust 2005 @ 06:15 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Sokrat (470?-399? pr.n.št.)
Grški filozof in modrec
Rodil se je v Atenah v kamnoseški družini. Sprva se je izučil družinske obrti, potem pa je postal vojak. Izkazal se je v več bitkah in je slovel po svoji hrabrosti in vzdržljivosti. Kasneje se je učil še aritmetiko, geometrijo, astronomijo ter o grški poeziji. Na začetku je bil entuziastičen učenec, a kmalu je spoznal, da učitelji zgolj ponavljajo, kar so slišali od drugih. Odločil se je, bo sam s pomočjo svoje intuicije iskal resnico. V srednjih letih se je posvetil filozofiji. Cele dneve je preživel tako, da je iskal priložnosti za urjenje uma in telesa. Njegova zunanja podoba ni bila impresivna. Živel je skromno, oblečen je bil vedno v istem plašču, brez srajce in brez čevljev, jedel je najcenejšo hrano. To mu je dajalo svobodo, da je lahko delal, kar je želel. Njegova (najbrž druga) žena Ksentipa, s katero je imel tri sinove, je bila nadvse prepirljiva, kar pa Sokrata ni pretirano motilo. Pogovarjal se je z vsakim, ki se je obrnil nanj, pa najsi je bil mlad ali star, reven ali bogat. Ker so bili njegovi govori modri in navdihujoči, so se ljudje pogosto v javnosti zbirali okoli njega, ga spremljali in ga poslušali. Najpogosteje je sogovornika z izpraševanjem pripeljal do protislovij v njegovih izhodiščih, tako da je sogovornik moral priznati svojo nevednost. Pri tem je bil Sokrat vedno vljuden in obziren. Nekateri so oponašali Sokrata, vendar so bili pri tem pogosto nevljudni in preveč osebni. Sokrat je spoznal, da je njegova največja modrost v tem, da se zaveda svoje nevednosti.
Sokratov vpliv je začel motiti vodstvene strukture, saj so ljudje, predvsem pa mladina ob stiku s Sokratom postajali bolj svobodni in manj vodljivi. Sokrat je pogosto predstavnikom politične strukture javno dokazal njihovo nevednost in ignoranco. Sokrata so obtožili brezbožnosti, češ da ne časti bogov, ki jih častijo prebivalci Aten, da vpeljuje svoja božanstva ter da zavaja mladino. Na razpravi pred sodiščem Sokrat ni sprejel možnosti, da bi priznal krivdo in se pokesal, temveč je vztrajal pri tem, da je v resnici delal dobro in se trudil razjasniti prebivalcem Aten njihovo nevednost in ignoranco ter da bi, če bi ga oprostili, nadaljeval s svojim poslanstvom. Z večinskim glasovanjem je bil obsojen na smrt, kar ga ni niti malo skrbelo. Prijatelji so ga nagovarjali, naj pobegne, vendar je Sokrat to odklonil. Zadnji dan življenja je preživel s prijatelji v pogovoru o nesmrtnosti duše, zatem je mirno izpil strup in preminil.
četrtek, 4. avgust 2005 @ 06:12 CEST
Uporabnik: ana
Ameriški domorodci so med nabiranjem zelišč opravljali z vso ljubeznijo prav poseben obred. Pri sebi so imeli sveto mošnjo s pšeničnimi semeni, in, ker so pobirali z zemlje (rastline), so to vračali zemlji s trosenjem semen. Kaj zato, če vrženo seme ni vzklilo: so se pač z njimi nahranila zemeljska bitja.
Med nabiranjem zelišč so si domorodci popevali rotitveno pesem:
'Zemlja je moja mati in skrbi zame.
Zemlja je moja mati in jaz skrbim zanjo.'
povzeto po knjigi:
Preprosto bogastvo (Knjiga za vse dni v letu)
Sarah Ban Breathnach
O, Bog,
daj mi milost za današnji dan,
ne za vse življenje,
ne za prihodnji teden in
ne za jutri,
le za današnji dan.
Usmerjaj moje misli in jih blagoslovi,
usmerjaj moje delo in ga blagoslovi.
Usmerjaj to, kar rečem,
in tudi to blagoslovi.
Usmerjaj in blagoslovi vse,
kar mislim in govorim in počnem.
Tako da bom ta dan,
le ta dan imela dar milosti,
ki prihaja od tvoje prisotnosti....
torek, 19. julij 2005 @ 05:37 CEST
Uporabnik: Alan_New
Moder človek bo opustil svoja prepričanja, spoznal zakone Življenja, živel v skladu z njimi in bo srečen. Bedak bo sledil svojim prepričanjem, trdil, da zakonov Življenja ni, in bo nesrečen.
Reke ne pijejo vode iz svojih strug,
drevje se ne siti z lastnimi sadeži,
oblaki ne gasijo svoje žeje z dežjem…
vse, kar je zares veličastno, deluje v korist drugih…
nedelja, 10. julij 2005 @ 05:38 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Poznam nekoga, ki je že zdavnaj umrl.
Imel je vse -
peno iz katere je ustvarjal sanje
in posodo, v katero jih je zlagal.
Nekega dne je iz dna posode
z vsemi žgočimi strastmi
prebudil sanje z željo po večni lepoti.
Čisto obnorel je tedaj
in nikoli ni pozabil
ponižujoče dogodivščine,
da je njegova izvoljenka zaledenela,
ko je videla v posodi
vse odložene želje mladeniča.
Med njimi je bila tudi želja,
da bi ga ljudstvo častilo in slavilo
zaradi njegove lepote in modrosti.
petek, 8. julij 2005 @ 06:04 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Med vojskovodji velja izrek:
Ne upam si vstopiti kot gospodar,
rajši pridem kot gost,
rajši za čevelj odstopim, kot za palec stopim naprej.
Temu pravim napredovanje brez prodiranja,
premagati, ne da bi mignil z roko,
pregnati sovražnika brez sovražnosti,
biti oborožen, ne da bi nosil orožje.
Ni večje napake, kot je ta, da bi sovražnika podcenjeval,
cena te zmote je kaj lahko vse moje bogastvo.
Kjer se v boju pomerita dva enaka nasprotnika,
zmaga sočutni.
četrtek, 7. julij 2005 @ 06:25 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Brezpogojna ljubezen je najmočnejša sila, ki žene življenje naprej.
Brezpogojna ljubezen je kvalitetno radostno izpolnjeno življenje.
Brezpogojna ljubezen ne postavlja nobenih pogojev.
Brezpogojno ljubezen daješ, če ne pričakuješ ničesar v zameno.
Brezpogojna ljubezen je naše pravo notranje bistvo.
Brezpogojna ljubezen je temeljna prvina vseh naših dimenzij bivanja.
Brezpogojna ljubezen je hvaležnost za vse tiste trenutke, ki sem jih
preživela v zadovoljstvu in sreči pa tudi v nesreči, ki me je vodila
na poti do lastnega spoznanja.
Brezpogojna ljubezen je odgovor na tvoj jezik ljubezni.
Brezpogojna ljubezen vodi skoz vse dimenzije njenega izražanja.
Brezpogojna ljubezen je temeljni kamen vseh razsežnosti doživljanja sreče.
Brezpogojna ljubezen hrepeni po resnici.
Brezpogojna ljubezen je naša narava, vse kar je in se izraža neponarejeno.
Brezpogojna ljubezen ne pozna meja in omejitev, je ljubezen med partnerjema,
je ljubezen staršev do svojih otrok in otrok do staršev ter ljubezen med ljudmi,
ki odrešuje.
četrtek, 7. julij 2005 @ 05:21 CEST
Uporabnik: stojči
Tvoj Bog je;
Ponavljajoča se,
svetlobe-zvoka pot,
skozi tvoje srce,...
v tvoj razum in spet nazaj,
je polna presenečenj
in radostnih spoznanj.
Vsaka druga »božja« pot,
brez radostnih spoznanj,
je samo pot tvojih zmot
in neuresničljivih zablod.
Za sina Zemlje
je smrt na Zemlji
dokončna, a zanj, ki je nebeški,
je zgolj začetek zmagoslavja,
ki bo zanesljivo njegovo.
Kdor se v sanjah ljubi z zoro,
je Nesmrten! Če pa svoje dolge noči prespi,
bo zagotovo potonil v morju trdnega sna.
Tisti pa, ki se tesno prižema k tlom,
se bo do svojega konca buden plazil.
Smrt, namreč, tako kot morje uspe prečkati
le lahkotnim, ki se ji upirajo.
Obremenjeni pa bodo potonili.
Da bi videl veličino gore, moraš obdržati distanco.
Da bi razumel njeno obliko, se moraš gibati okrog nje.
Da doživiš njeno razpoloženje, jo moraš videti pri sončnem vzhodu in zahodu,
opoldne, kot opolnoči,
v soncu in dežju,
v snegu in nevihti,
poleti, pozimi in v drugih letnih časih.
Tisti, ki vidi goro na tak način,
se približa njenemu življenju,
ki je enako intenzivno in raznovrstno kot življenje človeškega bitja...
četrtek, 30. junij 2005 @ 06:28 CEST
Uporabnik: Devi
... lahko pa vsako noč po malo!
Zamisli si - če prebereš vsak dan samo osem strani, za kar porabiš samo nekaj minut, bo v enem letu to naneslo na tri tisoč strani! V desetih letih - trideset tisoč strani! No, zdaj pa si zamisli koliko pametnih in dobrih stvari se lahko izve v trideset tisoč straneh? Branje je dar, uporabljaj ga.
sreda, 29. junij 2005 @ 05:46 CEST
Uporabnik: stojči
Kakor svojim mislim,
daješ prevelik poudarek,
tako svojemu dihu premajhen.
Kakor tvoj dih lahko daje
tvojim mislim pomen,
tako spremljanje tvojega diha,
lahko širi tvojo zavest.
NE ZAMUDITE
Rodil se je v Atenah v kamnoseški družini. Sprva se je izučil družinske obrti, potem pa je postal vojak. Izkazal se je v več bitkah in je slovel po svoji hrabrosti in vzdržljivosti. Kasneje se je učil še aritmetiko, geometrijo, astronomijo ter o grški poeziji. Na začetku je bil entuziastičen učenec, a kmalu je spoznal, da učitelji zgolj ponavljajo, kar so slišali od drugih. Odločil se je, bo sam s pomočjo svoje intuicije iskal resnico. V srednjih letih se je posvetil filozofiji. Cele dneve je preživel tako, da je iskal priložnosti za urjenje uma in telesa. Njegova zunanja podoba ni bila impresivna. Živel je skromno, oblečen je bil vedno v istem plašču, brez srajce in brez čevljev, jedel je najcenejšo hrano. To mu je dajalo svobodo, da je lahko delal, kar je želel. Njegova (najbrž druga) žena Ksentipa, s katero je imel tri sinove, je bila nadvse prepirljiva, kar pa Sokrata ni pretirano motilo. Pogovarjal se je z vsakim, ki se je obrnil nanj, pa najsi je bil mlad ali star, reven ali bogat. Ker so bili njegovi govori modri in navdihujoči, so se ljudje pogosto v javnosti zbirali okoli njega, ga spremljali in ga poslušali. Najpogosteje je sogovornika z izpraševanjem pripeljal do protislovij v njegovih izhodiščih, tako da je sogovornik moral priznati svojo nevednost. Pri tem je bil Sokrat vedno vljuden in obziren. Nekateri so oponašali Sokrata, vendar so bili pri tem pogosto nevljudni in preveč osebni. Sokrat je spoznal, da je njegova največja modrost v tem, da se zaveda svoje nevednosti.
Ameriški domorodci so med nabiranjem zelišč opravljali z vso ljubeznijo prav poseben obred. Pri sebi so imeli sveto mošnjo s pšeničnimi semeni, in, ker so pobirali z zemlje (rastline), so to vračali zemlji s trosenjem semen. Kaj zato, če vrženo seme ni vzklilo: so se pač z njimi nahranila zemeljska bitja. 
O, Bog, 
Če se vam vaše vsakdanje življenje zdi ubogo,
Dar je biti preprost,
Samo ena je, 
Poznam nekoga, ki je že zdavnaj umrl.
Med vojskovodji velja izrek:
Brezpogojna ljubezen je najmočnejša sila, ki žene življenje naprej.
Za sina Zemlje
Da bi videl veličino gore, moraš obdržati distanco.
