Igor Kononenko

Sokrat (470?-399? pr.n.št.)
Grški filozof in modrec

Rodil se je v Atenah v kamnoseški družini. Sprva se je izučil družinske obrti, potem pa je postal vojak. Izkazal se je v več bitkah in je slovel po svoji hrabrosti in vzdržljivosti. Kasneje se je učil še aritmetiko, geometrijo, astronomijo ter o grški poeziji. Na začetku je bil entuziastičen učenec, a kmalu je spoznal, da učitelji zgolj ponavljajo, kar so slišali od drugih. Odločil se je, bo sam s pomočjo svoje intuicije iskal resnico. V srednjih letih se je posvetil filozofiji. Cele dneve je preživel tako, da je iskal priložnosti za urjenje uma in telesa. Njegova zunanja podoba ni bila impresivna. Živel je skromno, oblečen je bil vedno v istem plašču, brez srajce in brez čevljev, jedel je najcenejšo hrano. To mu je dajalo svobodo, da je lahko delal, kar je želel. Njegova (najbrž druga) žena Ksentipa, s katero je imel tri sinove, je bila nadvse prepirljiva, kar pa Sokrata ni pretirano motilo. Pogovarjal se je z vsakim, ki se je obrnil nanj, pa najsi je bil mlad ali star, reven ali bogat. Ker so bili njegovi govori modri in navdihujoči, so se ljudje pogosto v javnosti zbirali okoli njega, ga spremljali in ga poslušali. Najpogosteje je sogovornika z izpraševanjem pripeljal do protislovij v njegovih izhodiščih, tako da je sogovornik moral priznati svojo nevednost. Pri tem je bil Sokrat vedno vljuden in obziren. Nekateri so oponašali Sokrata, vendar so bili pri tem pogosto nevljudni in preveč osebni. Sokrat je spoznal, da je njegova največja modrost v tem, da se zaveda svoje nevednosti.

Sokratov vpliv je začel motiti vodstvene strukture, saj so ljudje, predvsem pa mladina ob stiku s Sokratom postajali bolj svobodni in manj vodljivi. Sokrat je pogosto predstavnikom politične strukture javno dokazal njihovo nevednost in ignoranco. Sokrata so obtožili brezbožnosti, češ da ne časti bogov, ki jih častijo prebivalci Aten, da vpeljuje svoja božanstva ter da zavaja mladino. Na razpravi pred sodiščem Sokrat ni sprejel možnosti, da bi priznal krivdo in se pokesal, temveč je vztrajal pri tem, da je v resnici delal dobro in se trudil razjasniti prebivalcem Aten njihovo nevednost in ignoranco ter da bi, če bi ga oprostili, nadaljeval s svojim poslanstvom. Z večinskim glasovanjem je bil obsojen na smrt, kar ga ni niti malo skrbelo. Prijatelji so ga nagovarjali, naj pobegne, vendar je Sokrat to odklonil. Zadnji dan življenja je preživel s prijatelji v pogovoru o nesmrtnosti duše, zatem je mirno izpil strup in preminil.

Sokrat ni sam ničesar zapisal, saj je smatral, da je znanje živo in interaktivno. Največ sta o njem zapisala njegova učenca Platon in Ksenofon. Sokrat se je celo življenje boril za resnico. Zagovarjal je zmernost v vsem. Poudarjal je pomen etike – živeti dobro življenje. Želel je razkriti razliko med pravim znanjem in mnenjem. Vrlina je znanje. Če nekdo pozna dobro, bo vedno delal dobro. Torej tisti, ki delajo slabo, dejansko ne vedo, kaj je dobro. Zato se je trudil razkrinkavati človeška moralna načela, saj kdor ima napačno idejo o vrlini, morali, ljubezni ali katerikoli drugi etični ideji, mu ne gre zaupati, da bo delal dobro.

Bil je neustrašen in nepodkupljiv. Sledil je notranjemu glasu (Daimonu – božjemu otroku). Spodbujal je neprestano iskanje in spoznavanje sebe. Treba je preseči in nadzorovati nagone in delovati z umom (ne razumom!), ki je del duha. Izhodiščna točka je vedno »vem, da nič ne vem« - neznanje je treba najprej spoznati. Zrušil je stavbo površnega znanja in vodil ljudi, da so sami spoznavali. Človek je nesmrtna duša, ki se mora v telesu spomniti svojega znanja, ki ga lahko odkrije samo sam, nihče drug mu ne more dati tega znanja. Cilj je doseči blaženost – notranje stanje človeka, ki ni odvisno od zunanjih okoliščin. Hkrati pa deluješ in pomagaš skupnosti – velik človek ne more biti filozof, če ne skrbi za skupnost. Poudarjal je zmernost, pogum, modrost in pravičnost ter neprestano izobraževanje – do smrti, ko so ga obtožili ateizma, je ostal zvest svojemu notranjem glasu.

CITATI:

»Vsak mora sam poiskati resnico.«

»Spoznaj se!«

»Neraziskano življenje ni vredno življenja.«

»Nisem Atenec ne Grk, temveč svetovljan.«

»Smatram, da je ne potrebovati ničesar božansko; manj ko človek potrebuje, bližje je bogu.«

»Najbogatejši je tisti, ki je zadovoljen z najmanj.«

»Kdor je zadovoljen s tem, kar ima, ne bi bil zadovoljen s tistim, kar bi želel imeti.«

»Edina prava modrost je vedeti, da ne veš ničesar.«

»Prava modrost pride, ko spoznamo, kako malo razumemo o življenju, o sebi in o svetu okoli nas.«

»Lepota je kratkotrajna tiranija.«

»Naj tisti, ki bi premaknil svet, premakne najprej sebe.«

»Naj se človek odloči za poroko ali celibat, vsekakor bo svojo odločitev obžaloval.« »Vsekakor se poroči. Če dobiš dobro ženo, boš srečen, če dobiš slabo, boš postal filozof.«

»Bodi vesel glede smrti in vedi, da se nič slabega ne more zgoditi dobremu človeku, ne v življenju in ne po smrti.«

»Izkoristi svoj čas, da se izpopolnjuješ iz tega, kar so drugi zapisali, da tako na lahek način dobiš tisto, za kar so drugi trdo delali.«

»Obstaja samo eno dobro: znanje, in samo eno zlo: nevednost.«

»Modrost se začne s čudenjem.«

»Spoznal sem, da ni modrost omogočila pesnikom pisati svojih pesmi, temveč neke vrste gon ali navdih; takega najdemo pri jasnovidcih in prerokih, ki prinašajo vsa vzvišena sporočila in pri tem niti najmanj ne vedo, kaj pomenijo.«

»Pesniki so samo tolmači Boga.«

»Zadovoljstvo je naravno bogatstvo, razkošje je umetna revščina.«

»Zapomni si, da ni ničesar stalnega pri človeških zadevah; zato se izogibaj pretirani vznesenosti v blaginji, kot tudi pretirani potrtosti v nesreči.«

»Slabi ljudje živijo, da bi jedli in pili; dobri ljudje jedo in pijejo, da bi živeli.«

»Ne misli, da so ti zvesti tisti, ki hvalijo vse tvoje besede in dejanja, temveč tisti, ki vljudno grajajo tvoje napake.«

»Iz najglobjih želja se pogosto rodi najhujše sovraštvo.«

»Vse človeške duše so nesmrtne, toda duše pravičnih so nesmrtne in božanske.«

»Da bi našel sebe, misli s svojo glavo.«

»Nikogar ne morem ničesar naučiti – lahko jih le spodbudim k razmišljanju.«

»Težava, moji prijatelji, ni v izogibanju smrti, temveč v izogibanu nepravičnosti – saj je hitrejša od smrti.«

»Bil sem preveč pošten človek, da bi lahko bil politik.«

»Bolje naredi malo na pravi način, kot veliko stvar slabo.«

»Narava nam je dala dve ušesi, dve očesi in samo en jezik – z namenom, da poslušamo in gledamo več kot govorimo.«

»Odkritosrčen človek je vedno otrok.«

»Najmogočnejši način častnega življenja na tem svetu je biti to, kar se delamo, da smo.«

»Smo, kar znova in znova delamo. Odličnost je torej navada.«

»Jasnost, rednost, odsotnost nečimrnosti, iskrenost, preprostost, resnicoljubnost, mirnost, stalnost, nerazdražljivost, prilagodljivost, ponižnost, vztrajnost, celovitost, plemenitost, velikodušnost, dobrodelnost, radodarnost, čistost. Dnevno vadi teh osemnajst »ost-i« in boš kmalu dosegel nesmrtnost.«

»Smrt je lahko največji človekov blagoslov.«

»Moliti bi morali za blagoslove na splošno, saj Bog najbolje ve, kaj je najboljše za nas.«

»Ne delaj drugim, kar te jezi, če ti to delajo drugi.«

»Zavist je razjeda na tvoji duši.«

»Kar je nespodobno delati, o tem je tudi nespodobno govoriti.«

»Prišel je čas odhoda, gremo svojo pot – jaz, da umrem, in vi, da živite. Kaj je bolje, samo Bog ve.«

Učitelji modrosti 29

Učitelji modrosti 27