Da bi mogel plamen dati mirno svetlobo, velja plamen postaviti na mesto žaščiteno od vetra. Če je plamen svetilke na udaru spremenljivih vetrov, plamen treperi in njegove sence so čudne, varljive in temačne.

Podobne sence mečejo slabe in nestanovitne misli na dušo.

Bramanska modrost

Piše: Igor Kononenko

Swami Vivekananda (1863-1902) Indijski filozof, modrec in duhovni učitelj

Rodil se je z imenom Narendranath Dutta v Kalkuti v Indiji kot sin odvetnika. Kot otrok je kazal zgodnjo zrelost in izostren spomin. Zgodaj je zečel meditirati. V šoli je bil odličen učenec. Organiziral je amatersko gledališče, treniral je mečevenje, rokoborbo in veslanje. Učil se je igrati različne inštrumente in bil zelo dober pevec. Bil je vodja v skupini prijateljev in rad je pomagal ljudem.

V Kalkuti je študiral filozofijo in zgodovino evropskih narodov. Zgodaj so ga začela zanimati religiozna vprašanja in pridružil se je religioznemu gibanju Brahmo Samaj, ki pa ga s svojimi molitvami, obredi in petjem pobožnih pesmi ni zadovoljilo. Leta 1881 je prvič srečal Ramakrishno. Ker je bil po naravi skeptičen, je Mojstra dolgo časa preizkušal, dokler ga ni sprjel z vsem srcem za svojega Guruja. Ko je Ramakrishna leta 1986 umrl, se je Narendra skupaj s skupino Ramakrisninih učencev odpovedal posvetnemu življenju in v Barangarju osnoval meniški red.

Kaj ti bo dobrota celega sveta, če ne dotika tvojega se srca.

Ljubezen je stanje.

Piše: Igor Kononenko

Sri Rama (? 45. st. pr.n.št.) Legendarni indijski razsvetljeni mojster, kralj in modrec.

Po legendi je bil Rama rojen v Ayodhyi kot sin slavnega kralja in velikega heroja po imenu Dasaratha. Ramo je rodila ena od treh kraljevih žena po imenu Kauslya. Rama je imel tri mlajše (pol)brate, ki sta jih rodili ostali dve kraljevi ženi: Kaikeyi je rodila Bharato in Sumitra je rodila Lakshmano in Satrughno. Vsi štirje sinovi so bili vzgojeni kot princi. Pri šestnajstih letih se je Rama izkazal s herojskim bojem z demoni in je tako odrešil skupino modrecev.

Rama se je poročil s Sito, hčerko kralja Janake. Ko je Dasaratha ostarel, je pripravil vse, da bi ga Rama nasledil. Vendar je Kaikeyi zahtevala 14 letno izgnanstvo Rame in nastavitev njenega sina Bharate za kralja. Rama se je takoj odpravil v izgnanstvo. Žena Sita in brat Lakshmana sta mu sledila in nastanili so se v Panchavatiju. Oče Dasaratha je kmalu zatem umrl. Brat Bharata je na vsak način poskušal pripeljati Ramo nazaj, saj ni želel prevzeti prestola, ker je globoko spoštoval in ljubil izgnanega brata.

Nekega dne so uglednega profesorja na francoski ekonomski fakulteti prosili, naj predava na temo »Učinkovito in ekonomično planiranje posameznikovega časa«. Predaval naj bi okoli petnajstim direktorjem velikih družb iz Severne Amerike.

To predavanje je predstavljalo eno izmed petih delavnic tega enodnevnega seminarja. Tako je imel ugledni profesor le uro časa za svoje predavanje.

Ko je tako stal pred elitno skupino, pripravljeno, da si zabeleži vsako njegovo besedo, je profesor pogledal po predavalnici in rekel: »Izvedli bomo eksperiment.«

V daljnem mestu Wirani je vladal kralj, ki je bil prav tako bogat kot tudi moder. Zaradi bogastva so se ga ljudje bali in zaradi modrosti so ga ljubili.

V središču tega mesta je bil vodnjak, katerega voda je bila hladna in kristalno bistra. To vodo so pili vsi meščani, celo kralj in njegovi dvorjani, drugega izvira namreč ni bilo.

Neko noč, ko so vsi spali, je v mesto prišla čarovnica, zlila v vodnjak sedem kapljic čudnega napoja in rekla: Kdor bo sedaj pil to vodo, ta bo postal nor.

Išči samega sebe bilo kje in bilo

kako, vendar iskanje se konča šele

takrat, ko nehaš ignorirati tistega, ki išče.

Koliko stane čas? Ali bolje rečeno, koilko stane ena ura časa?

Vzemite si čas, ne za mene, za SEBE.

Oče je prišel nekoč iz službe ves utrujen. Njegov 8-letni sin ga je vprašal, koliko zasluži na uro. Oče ga je nejevolno in strogo pogledal in mu rekel da ga to sploh nič ne briga. Še bolj razburjen je odšel v dnevno sobo in si prižgal TV. Čez nekaj časa je ponovno prišel njegov sin in ga spet vprašal. Tokrat je obupal pa mu le povedal, da 1200 SIT. Sin je odšel. Minila je kakšna ura. Oče je še zmiraj gledal TV. Sin se je vsedel zraven njega. Hotel se je pogovarjati z očetom, pa mu je ta rekel, da ne more, ker je prezaposlen.

Tedaj reče očetu, če mu da 600 SIT. Oče se zelo razhudi. Reče mu, da ne zna z denarjem gospodariti in da ga bo zapravil za avtomobile ali druge brezvezne igrače. Sina spodi v sobo in mu reče naj tam ostane, dokler vredu ne premisli. Ko še naprej gleda TV mu postane težko. Odloči se da gre v sobo in mu da teh 600 SIT. Ko pride v sobo je kr presenečen kako lepo ga je sin pozdravil. Seže v denarnico in mu da denar.

Zgodba govori o kralju v Afriki, ki je imel dobrega prijatelja s katerim sta zrasla skupaj. Ta prijatelj je imel navado, da je na vsako situacijo, ki se mu je pripetila v življenju (slabo ali dobro) dejal: »To je dobro.«

Nekega dne sta kralj in njegov prijatelj odšla na lov. Prijatelj je pripravljal in polnil puške za kralja. Prijatelj je očitno naredil nekaj narobe pri pripravi ene izmed pušk, saj, ko je kralj ustrelil iz nje, mu je odneslo prst.

Po ogledu situacije je prijatelj kot vedno pripomnil: »To je dobro.« A kralj se ni strinjal: "to niti slucajno ni dobro" je zavpil in dal svojega prijatelja zapreti.

Približno leto dni kasneje pa je kralj lovil v krajih, ki so bili nevarni in s strani plemstva odsvetovani. Ujeli so ga kanibali, ga zvezali in odpeljali v svojo vas. Pripravljati so začeli dračje za ogenj in kol na katerega bi ga privezali in nato spekli.

Hvala za vsak lep trenutek, s katerim si obogatil srce, ki si želi sadov tvoje neizmerne duše.

Rainer Maria Rilke - Zgodbe o ljubem Bogu

Veste, v starih časih so ljudje molili takole (razširil sem roke in nehote začutil, kako so se mi pri tem razširile prsi). Takrat se je Bog vrgel v vsa ta brezna, polna ponižnosti in teme, in se le nerad vračal v svoja nebesa, ki jih je neopaženo vlekel vedno bliže k zemlji. Toda nastala je nova vera. In ker ljudem ni mogla razložiti, v čem se njen novi Bog razlikuje od onega starega (brž ko ga je namreč začela slaviti, so ljudje takoj prepoznali starega Boga tudi v njej), je glasnik nove zapovedi spremenil način molitve.

Učil je, da je treba skleniti roke, in odločil: »Glejte, naš Bog hoče, da ga molimo tako, torej je to neki drug Bog kot tisti, za katerega ste doslej mislili, da ste ga sprejemali v svoj objem.« Ljudje so to upoštevali in kretnja razprostrtih rok je postala zaničevana in strašna in pozneje so jo pribili na križ, da bi jo vsem prikazali kot simbol stiske in smrti.

Piše: Igor Kononenko

Sv. Terezija Avilska (Teresa Sanchez Cepeda Davila y Ahumada, angl. St. Teresa of Avila)
(1515 - 1582) krščanska nuna, svetnica, mistik, reformatorka karmeličanskega reda

Rodila se je v mestu Avili, v pokrajini Avila v Stari Kastiliji (v Španiji). Terezija je bila tretji otrok Don Alonsa Sancheza de Cepeda in njegove druge žene Done Beatriz Davila y Ahumada. Kasneje je mati rodila še osem otrok. Ko je bila Terezija stara 14 let, je mati umrla. Terezija je bila vedoželjna in je veliko brala. Poslali so jo v uk k Avguštinskim nunam v Avili, vendar se je po letu in pol zaradi bolezni vrnila domov. Nekaj let je preživela pri očetu.

V tem času se je seznanila z mističnimi deli, tako da se je odločila postati nuna. Ker se oče ni strinjal, je leta 1535 na skrivaj zapustila dom in vstopila v karmeličanski samostan v Avili, v katerem je takrat živelo 140 nun. Ločenost od družine in nestrinjanje očeta jo je hudo prizadelo. V naslednjih letih je hudo zbolela. V teh letih trpljenja se je začela ukvarjati z mentalno molitvijo. Večkrat je imela vizije in mistična doživetja, kar ji je dajalo moč za premagovanje težkih preizkušenj in jo tolažilo v težavah. V svoji ponižnosti se je čutila nevredno teh blagoslovov, zato je iskala pomoč in vodstvo pri izkušenih spovednikih. Pri duhovni rasti so ji pomagali mnogi dominikanci in jezuiti.

Vsak dan naj bo nekaj posebnega... nov izziv... novo doživetje... nov začetek...

Živite vsak dan posebej?
Najdete v vsakem preživetem dnevu smisel svojega življenja?
Ste zadovoljni z majhnimi stvarmi in malimi dogodki, ki bogatijo vaše življenje?
Zmorete razumeti in sprejeti ljudi, ki vas obkrožajo?
Zmorete odpustiti tistim, ki vas prizadanejo?
Kaj čutite? Zmorete to tudi povedati tistim, ki vam nekaj pomenijo?
Ste pripravljeni pomagati pomoči potrebnim?
Ste pripravljeni najprej dajati, šele potem sprejemati?