Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.
|
Misel tedna
Prispeval/a: Aimee dne ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 19:10 CET
Da, to je pa čisto res - najraje razpravljamo in govorimo o tistem, česar nam primanjkuje; lačni o hrani, potrebni o seksu, žejni o pijači, debeluške o vitkosti, revni o bogastvu, prezaposleni o prostem času itd. itd. Vedno, ko poslušamo nekoga, ki zavzeto in pretirano pripoveduje o nečem, se lahko vprašamo, če ni to morda le izraz pomanjkanja tistega, o čemer teče beseda. Ali pa morda hoče z govorjenjem zamegliti resnično stanje, ki je ravno nasprotno od tistega, o katerem "naklada". Lažnivci se nam predstavljajo kot največji resnicoljubneži, skopuhi se imajo za radodarne, nezvesti možje žene prepričujejo o svoji zvestobi....
Ali se ne reče temu pojavu laganje?
V našem podjetju je bila zaposlena snažilka, ki je komaj komaj izdelala nekaj razredov šole za otroke s posebnimi potrebami (včasih smo taki šoli rekli posebna šola), toda ko si jo prvič poslušal, si dobil vtis, kot da je najmanj absolventka kakšne filozofske smeri. Ko si jo slišal drugič, je ponavljala natanko iste vsebine na enak način kot prvič, ko si jo srečal tretjič, si pa že točno vedel, kaj bo povedala, ko bo odprla usta.
Le zakaj se ljudje tako sprenevedamo, saj nas ravno to sprenevedanje najbolj izdaja?!
Aimee
Misel tedna
Prispeval/a: Ljuba dne četrtek, 2. november 2006 @ 13:43 CET
To imaš pa prav, Aimee! Vedno hočemo biti nekaj drugega, kot pa v resnici smo.
Svoje dni sem bila v zvezi z nekom, ki je bil silno pust in dolgočasen, a nadvse "lep", in zato močno zagledan sam vase. Kadarkoli sva bila v družbi prijateljev ali sorodnikov, in sem jaz pripovedovala vice, me je brcal pod mizo, češ, pripovedovanje vicev se ne spodobi za pametno, zrelo in odgovorno dekle. A mi je v resnici le zavidal, ker sem bila v središču pozornosti jaz, in ne on. Pa je zato "naštudiral" nekaj šal in njihovo interpretacijo vadil doma pred ogledalom, da bi potem v družbi zablestel z njimi. Pa mu je to uspelo le enkrat, dvakrat, potem pa njegovi vici niso več vžigali. A jih je vseeno še kar naprej pripovedoval, ves čas ene in iste, ene in iste... , na vedno isti samovšečni način, :(( , da bi z njihovo pomočjo zadostil svoji nenehni lakoti po pozornosti in občudovanju.
Lep dan ti želim
Ljuba