Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Matic M. je opisal tako kot je bilo zato bom to prilepil isto. Protesti v Mariboru 26.11.2012 – Policija vrže solzilec v množico in množica dobesedno popeni in udari nazaj.
Kratko poročilo z današnjega dne. Najprej mirni zbor na Trgu Svobode – skurili smo Lutko in s tem dali Kanglerju sporočilo in prižgalo se je tudi nekaj bakel. Potem se je naredil pomik s Trga Svobode do Občine Maribor. Barikade so na onemogočile dostop. Odvrženih je bilo nekaj bakel in nekaj močnejših petard – vzdušje fenomenalno – vzkliki, druženje, pogovarjanje med ljudmi, kateri se nismo poznali.
Nato, pa se je začelo vse čudno odvijat. Policija zahteva, da zapustimo proteste in odidemo domov, ker tega nismo storili, so množico ljudi, kjer smo bili vsi (mladi, starejši, starši z otroci) napadli policisti s konji. Takrat pa je začelo pokati, kdor se ni umaknil je dobil s pendrekom. Začel se je beg – še sreča, da ni prišlo do stampeda. Nato se ustavimo pred vhodom na Trg Svobode – naša zaščita pred »norimi - podivjanimi« policisti so bili avtomobili. Med te avtomobile se niso mogli prebit, ker so imeli ščite. Prileti helikopter, kateri poziva naj se razidemo. Množica začne žvižgat in da jasno vedeti, da bomo ostali v mestu. Mi smo Maribor – to je naše mesto – in lopovi so nam ga ukradli in sedaj se borimo za njega.
Po kakšnih 10-tih minut pa preobrat. Policisti zalučajo v množico ljudi, kjer so stali tudi starejši ljudje, upokojenci, novinarji, otroci – solzilec. Spet se začne beg. Zmes so nam lopovi, še odvrgli solzilec na Trgu Leona Štuklja, tako, da kamor koli si bežal iz enega konca pritekel na drug konec, te je čakal solzilec.
Množica se razkropi. Vsi kašljamo imamo solzne oči in klejemo, kaj smo jim naredili. Pa saj nismo mi ukradli mesta – pokradli so nam ga Svetniki, Elektorji, podžupani in Župan. In ko človek misli, da je vsega konec, da bomo sedaj šli domov – množica ljudi POPENI. Vsi se združimo – organiziramo – vsak vzame v roke, karkoli dobi, določeni ljudje stopijo v gostilne, vzamejo pepelnike, steklenice, iz ulice se pobira kamenje in tako mladi, kot tudi starejši, stopimo skupaj in odgovorimo na agresijo policije. Tu se pa začne naš spopad proti policijski represiji, katere povod je bil odvržen solzilec. Še tisti, katerim se vidi, da so v upokojitvi, so kričali, zakaj nam mečejo solzilec, zakaj so nas napadli s konji in zakaj ne zaprejo, tistih, ki so odgovorni za takšno stanje, do katerega je prišlo, ker se je samo kradlo, pa se nobenemu ni nič zgodilo. Zakaj niso na lopove metali solzilca in jih podili po mestu s konji.
Policistom pa sledeče: Ko boste se jutri jokali, da niste dobili decembrske plače (januarske,…) – ko boste naslednjič protestirali, da želite imeti višje plače, bom jaz prvi na ulici, ki se bo drl, da Vam je še to potrebno vstran vzet. Sram naj Vas bo – branite lopove – mečete solzilec v množico, katera protestira, ker so nam ukradli državo. Če nam nebi ukradli države, mi tudi protestirali nebi. Vam je to jasno? Sram naj Vas bo. Niste vredni počenega groša.
Boris S. pripominja: Sem vprašal enega policaja, če so že bili kdaj v takšnih situacijah, pa mi je odkimal in odgovoril: "Neeee..." Tako malom s tresočim glasom... Ko sem bil pred občino in sem stal pred policaji, ki so zapirali dostop, se mi je zdelo, da sem videl malo strahu v očeh. In ko so letele čez nas bakle in petarde, so prav tako trzali, kot mi, pravzaprav še bolj, ker je vse padalo po njih... Verjetno so takrat želeli, da bi bili daleč stran od tukaj. Žal morajo za tole svojo bedno plačo braniti lopove pred razočaranimi državljani, ki so jih tile lopovski politiki pahnili v bedo. Kakšna zmeda... No, nikar ne krivite policajev, niso oni nič krivi, opravljajo samo svojo službo. In granitnih kock, kamenja, steklenic, jajc in še česa si niso zaslužili. Ampak to je tokrat postalo del njihove službe. Čeprav sem jaz brez nje, jim njihove službe tokrat ne zavidam...
Roman P. Dopolnjuje Odlično poročilo! S tem, da je tisti del o dogajanju pred občino precej nepopoln:
1. goreče baklje, petarde in druga pirotehnična sredstva so letela preko glav ali cewlo pod noge policistov, ki so morali stati pred občino.
2. Celi vrsti policistov je bilo videt, kako iz njihovih čelad in ščitov kapljajo ostanki tja vrženih jajc.
V trenutku, ko se je to dogajalo so policisti stali popolnoma mirno na svojih mestih in niso nikogar izzivali.
Očitno je Franc Kangler ali kdo od njegovih, vrinil med protestnike veliko število izgrednikov. Videl sem, da so tisti, ki so vse to metali bili
zamaskirani.
Še eno pričevanjearko K.
Danes sem doživel našo državo....tako direktno.....zadela me je v oči...tam kjer najbolj peče, tam kjer oslepiš.....našprejali so me kot podgano....daratizacija v pravem pomenu besede.....celo uro sem si izpiral oči na wc-ju.....(hvala punci, ki sem jo uspel v tej uri enkrat videt)...pomagala mi je tako z besedami "samo voda pomaga" kot z vzpodbudo.....zaradi nje mi je bila vsaka minuta dosti krajša.....naši policiji in naši državi pa le to...nisem vrgel ene kocke, nisem bil nasilen ene sekunde, nisem pomislil, da je to boj malega človeka z oblastjo......no, vsaj upal sem da to razumete....do danes....od danes vem, da ste le orodje oblasti, in da ste sposobni pohodit tudi pikapolonco, če vam vaši gospodarji tako naročijo.
Prosim delite to naprej, da še slepi odprejo oči."
Na Fb grupi Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribor https://www.facebook.com/kangler.naj.odstopi?fref=ts beremo
POZIV MINISTRU GORENAKU ZA PREISKAVO O KRŠENJU ČLOVEKOVIH PRAVIC NA 2. MARIBORSKI VSTAJI
Veliko ljudi se je z ogorčenjem obrnilo na nas, ker so bili sinoči na 2. Mariborski vstaji priča oz. osebno deležni nasilja s strani nekaterih policistov, pri čemer bi naj nekateri policisti prekoračili svoja pooblastila in kršili osnovne človekove pravice.
Kot primer vam prilagamo video posnetek, ki je nastal včeraj zvečer ob Trgu generala Maistra, na njem pa se zelo jasno vidi, da so nekateri policisti uporabili prisilna sredstva in solzivec zoper očitno miroljubne, na tleh sedeče protestnike z dvignjenimi rokami. Po neuradnih informacijah bi naj bili ti protestniki zatem celo pridržani in odpeljani na policijsko postajo.
Pozivamo vas, da izvedete preiskavo in ukrepate zoper tiste policiste, ki so prekoračili svoja pooblastila.
Hkrati pozivamo udeležence shoda, da pomagajo ministru Gorenaku in pod to objavo v komentarjih posredujejo informacije in morebitna dokazna gradiva v zvezi s prekoračitvami pooblastil nekaterih policistov na sinočnji 2. Mariborski vstaji, da bo lahko to preiskavo opravil čim bolj celovito.
Ponovno želimo poudariti naše zelo jasno stališče do nasilja. Ostro obsojamo vsakršno nasilje, kar pomeni, da obsojamo tako nasilje posameznih razgretih glav do policistov, kakor tudi nasilje nekaterih policistov nad protestniki.
Zavedati se je treba, da naš boj za dejansko pravno in socialno družbo ni le v interesu številnih protestnikov, ampak v interesu vseh, torej tudi policistov in njihovih družin.
Prosimo vse člane naše skupine, ki se pridružujejo temu pozivu, da ga všečkajo in delijo z ostalimi.
IZJAVA ZA JAVNOST
ODGOVOR NA IZJAVE MINISTRA GORENAKA:
Ponovno izjavljamo, da vsakršno nasilje strogo obsojamo, saj smo in bomo vsakič pozivali k mirnim protestom, kar nam zagotavlja 42. člen Ustave Republike Slovenije.
Nikakor pa ne more preko 23.000 ljudi prevzemati osebne odgovornosti za dejanja nekaterih razgretih posameznikov, ravno tako, kot občani ne moremo prevzemati osebne odgovornosti za nekaj občinskih veljakov, ki so si napolnili svoje žepe na račun občanov.
S tem, ko notranji minister Gorenak razglaša proteste za ilegalne in celo grozi s sodnim pregonom preko 23.000 organizatorjem, mu sporočamo, da se je v Mariboru zbralo ljudstvo, ki zahteva, da Maribor in Slovenija dejansko postane pravna in socialna družba, kot so to naši očetje zapisali v ustavo.
Minister Gorenak je med drugim tudi pozval ljudi, da naj ne nasedajo provokatorjem, kakršnih je bilo sinoči v Mariboru kar nekaj. S to izjavo se strinjamo, saj smo vsi skupaj na to javno opozarjali že v preteklih dneh.
Ponovno pa poudarjamo, da se nas je 10.000 protestnikov zbralo, ker se borimo za osnovna načela pravne države, katera lahko župan Franc Kangler brez sankcij na našo škodo izigrava.
Dovolj nam je, zato smo se v takšnem številu na legitimen način zbrali na 2. Mariborski vstaji in tudi v prihodnje se bomo, vse dokler ne dosežemo končnega cilja, to pa je odstop Franca Kanglerja kot župana in odhod vseh njegovih prisklednikov.
Pravkar sem prišel domov, bil sem od 21 ure priprt na policijski postaji v Vošnjakovi. Ob 20.30 sem se vračal iz službe domov, ker stanujem v centru mesta. Srečam brata in prijatelja, kramljamo debatiramo o dogodkih. Nenadoma začne teči množica pred policisti, začnemo teči tudi mi. Policisti začnejo spuščati solzilec., del nas stisnejo v podhod. S ščitom policist udari dekle poleg mene in rečem policistu, če se mu to zdi normalno, da pretepajo ženske. Naenkrat me za ovratnik potegne en policist, dvignem roke, mu rečem "Ne upiram se". V zahvalo dobim s pendrekom po hrbtu in nogi, nato me vržejo na tla in vklenejo roke na hrbtu. Peljejo me do policijskih vozil v bližini, zapišejo moje podatke. Česa sem obtožen? En policist vpraša
drugega: "Čuj, kaj naj totemu napišem?". Drugi reče: "Pa piši mu 22"
(ne vem kaj to pomeni). Nato mene in še tri fante odpeljejo na policijsko postajo v Vošnjakovi.
Na policijski postaji živi kaos. En policist pravi "odpeljite tote štiri dol", pride drugi reče "Doli je vse zasedeno", pride tretji, reče "Kaj delajo toti tu?". Skratka, nihče sploh ni vedel kaj naj z nami. Potem so nas pustili vklenjene (čeprav nihče se ni upiral ali bil karkoli nasilen, pobegniti pa tako nimaš kam, če bi že kdo hotel) približno 1 uro, na kar sem prosil naj nam snamejo lisice. Po kaki uri prošenj se nas en policist usmili in nam snamejo lisice. Potem čakamo še kako uro, da sploh pridemo na vrsto za zaslišanje.
Na zaslišanju izvem, da sem obtožen prekrška zoper javni red in mir, ker sem policiste udarjal v ščit (!). S hrbtom obrnjen proti njim?
Spomnite se zadnjih protestov, ko je skupina možakarjev na čelu z mestnim svetnikom Tomažem Barado prišla na Rotovški trg. Eden od njih je brcnil v policijski ščit (poglejte video posnetke). In kaj se je zgodilo? Nič. Odkorakali so domov. Zakaj njih niso vklenili in odpeljali, kot so mene? Pred zakonom vsi enaki?
Še nekaj dogodkov na policijski postaji: 18 letni fant pravi, da je alergik in da komaj diha zaradi solzilca. Niti robčka mu niso dali, jaz sem mu dal svoje robčke. Mimo pride policaj (o njem še kasneje) in se zadere nanj "Vtihni, pa bodi tu pri miru!" Pripeljejo 16 letnega.fanta, vklenjenega, z odrgninami na obrazu. Pa kaj je ta mulc res tak kriminalec, da mora vklenjen čakat na prihod staršev?Policist, ki sem ga prej omenjal: ta mentalni pohabljenec se je svojim kolegom tam hvalil, kako je s pendrekom pretepal ljudi, in to razlagal tako vehementno in nasmejano... Seveda on je car, saj ima pendrek v roki.
Njemu nihče nič ne more.
Na koncu so nas zaprli v garažno hišo policije, ker očitno niso imeli dovolj prostora. Sprašujem se, ali sem del naslova tega članka "V Mariboru prijetih najmanj 25 nasilnežev, poškodovanih pa 15 ljudi".
Sem jaz med tistimi nasilneži? Kako 25? Na postaji nas je bilo vsaj 50. Vozili pa so ljudi tudi na druge postaje (Tabor).
V kakšni državi mi živimo? Kaj se je zgodilo z našo Slovenijo? Zaradi skorumpiranega župana protestiramo na ulicah! Pa kam smo prišli?Policija izvaja nasilje nad državljani! Kam smo prišli?
Policiji so stvari ušle popolnoma izpod nadzora. Slišal sem možakarja, ki je razlagal kako je 10 policistov pretepalo enega protestnika. Celo njihov "šef" je vpil "Stoj" in jih komaj pomiril. Pa kaj je s temi policaji? Niso pred kratkim jokali kako hudo jim gre? Takrat smo jim državljani stali ob strani, zdaj pa nam vračajo na ta način?
Sem zaposlen, oče dveh otrok. Od danes naprej kriminalec.
Verjemite mi, to kar se dogaja v Mariboru je začetek. Je začetek osvoboditve naše države, ki so nam jo ugrabili. Ugrabili tisti, ki danes z milijoni evrov na domačih in tujih računih govorijo, kako je treba varčevati. Tisti, ki nad nas pošiljajo policijske horde zakompleksanih policistov. Ampak, naj bo vsem jasno, ne glede ali so levi ali desni, zeleni ali pisani: GOTOVI SO!
Slovenija, vsaka čast, da si prepoznala pravega sovražnika. Skupine bednikov, ki so za par sto evrov pripravljeni metati kocke v policaje in ustvarjati kaos ... za koga ? Kdo jih plačuje ? Kdo ima največ koristi iz ustvarjanja kaosa ... Slovenci nismo pozabili kaj bi nam lahko prinesli "Mitingi Resnice" pred 20 leti, ki so bili prav tako organizirani s strani nekoga, ki si je želel kaosa z namenom, da bi razdelil ljudi, da bi se začeli med seboj obračunavati. Znane metode, ki hvala bogu (še) ne palijo na Slovence. Me prav zanima, kdo so ti bedniki, ki za par krvavih evrov ustvarjajo nered na naših ulicah. Me prav zanima, kako bo zdaj delovala pravna država, ko bodo identificirali te ljudi in ki bodo povedali, kdo jih plačuje. Tistim, ki jih plačujejo bi morali soditi in upam da jim bodo ... Ali pa bo to le še en neuspešen proces, kot je bil Balkanski bojevnik, kjer so si pravi krivci lepo umili roke ...
Neimenovan pošiljatelj nam je danes poslal dokument 'Jesenska deklaracija', ki ga je - tako piše - v času, ko na novo pišemo zgodovino naše države, navdihnila državljanska dolžnost in odgovornost za boljši jutri. "Protesti niso sami sebi namen. Ljudje imamo dejanska pričakovanja, zahteve in cilje," piše pošiljatelj, katerega e-poštno sporočilo namiguje na 'hekersko' iniciativo Anonymous.
Dokument objavljamo v priponki. Odgovore na vprašanja, koliko ljudi je sestavljalo deklaracijo in stoji za njo ter, če bodo zanjo zbirali podporo, še čakamo.
Jesenska deklaracija
(63,0 k
Deset zahtev
Katere točke vsebuje deklaracija:
1. Dol s pokvarjenimi in nesposobnimi politiki
2. Dol s korupcijo
3. Dol s klientelizmom
4. Dol z goljufi
5. Davke tudi za bogate
6. Reforma državnega aparata
7. Reforma pokojnin
8. Reforma sodstva in zakonodaje
9. Reforma socialne države
10. Reforma trga dela
Povezave z iniciativo Anonymous
Pošiljatelj na naše vprašanje, če so s skupino Anonymous kakorkoli povezani, odgovarja: "Anonymous nima formalne strukture, vsak deluje na podlagi lastne iniciative. Poštni naslov je uporabljen zato, ker je anonimen, ime pošiljatelja pa predstavlja slehernika. Delujemo zato, ker smo glas ljudstva in je to naša državljanska dolžnost."
A
Lenart Zajc
Artikulacija; Ljubljanske demonstracije - ponedeljek
Ura je nekaj čez poldne. Pridem domov z delavnice »Učinkovit nastop na trgu dela«, ki smo jo imeli s skupino brezposelnih. Pač, status samozaposlenega v kulturi je postal predrag in sem se vpisal v brezposelno legijo. Bi rekel, da je bila vsa stvar nesramno samonamembna. Vsak četrti Slovenec je brezposeln, delovna mesta se zapirajo, podjetja nimajo za plače, pa se najde nekdo na Cenetu Štuparju, ki ti razlaga kako moraš pravilno napisati motivacijsko pismo, da te bodo zaposlili. Poskušam pozabiti ta cinizem prirejen s strani države in začnem pisati roman.
Danes kar ne steče. Ne morem in ne morem napisati zaključka – eden od junakov naj bi ubil najožjega premiejevega svetovalca, nakar hudič v podobi lepe skodrane blondinke z imenom Muci prevzame vajeti – nekaj manjka pa se še ne morem odločiti kaj. Če ne gre, ne gre, odločim se, da bom raje urejal tistih sto osemdeset strani, ki že imajo rep in glavo. Medtem, ko pišem, odprem facebook. Debata o nasilju na demonstracijah - za in proti. Kar tako med delom navržem nekaj v smislu, da je nasilje sicer zabavno ampak reši nič, medtem ko potrpežljivost in vztrajnost lahko dosežeta marsikaj več. Kot primer navedem demonstracije leta 81 proti Tatcherjevi. Sprevrgle so se v najhujši uporov v zgodovini moderne Velike Britanije, ki pa železne dame niti malo omajale. Ali pa demonstracije v Grčiji, pa demonstracije v Španiji. Tudi tam smo videli deževati kamenje po policistih, pa vse ostalo, ampak zgodilo se ni še nič, Islandci so se od nasilja hitro distancirali in v pol leta rešili vse. Debata med privrženci nasilja in tistimi proti je žolčna, pa vendar na nivoju, argumentirana z obeh strani. Moje stališče je, da naj na nasilje odgovorimo z nasiljem, popolnoma nepotrebno pa ga je provocirati. Če ti policaji nič nočejo, zakaj bi jim kaj hoteli mi? Ravno takole, tipkam nekaj na to temo, ko – POP – izgubim internet. Pogledam telefon, tudi ta ne deluje, televizija tudi ne. Preko Simobila pokličem ženo, ta mi zagotavlja, da je poravnala račune. Postane mi jasno, da so Siol izklopili. Nekaj kasneje Siol izda sporočilo za javnost, da imajo težave z omrežjem. Prasnem v smeh, kako prepričljivo zveni opravičilo, da se je družbi z največjim lastniškim deležem v lasti države sesulo omrežje dve uri pred demonstracijami, ki so namenjene rušenju oblasti?! No ja sicer pa je itak čas da grem.
Ko pridem v Ljubljano parkiram v bližini Poljanske gimnazije. In se peš odpravim proti centru. V Romeu se dobiva z Robijem, kavica, voda in greva proti Kongresnemu trgu. Ni kaj dosti ljudi. Par transparentov, sicer pa je videti kot na običajen dan veselega decembra: ljudje klepetajo pred stojnicami s kuhanim vinom, le da jih je ta december zraven še nekaj s transparenti. Vsebine transparentov so običajne: »Ne bomo plačevali vaše krize!«, »Gotovi ste!«, »Vsi ste lopovi!«, »Za pravno državo!« in podobno. Nihče ne skandira ali počne kaj posebnega. Robi mi pojasni, da se danes vse skupaj odvija na treh lokacijah, na Kongresnem Trgu, na Mestnem Trgu in pred Vrhovnim sodiščem. Zaskrbi me: če je stvar na treh lokacijah, bomo razdrobljeni in bo dejansko videti kot, da smo običajni veselodecembrski pivci kuhanega vina. Opazujem policiste. Klepetajo med seboj, čelad nimajo na glavah, ščitov nimajo pri sebi. Le nekateri nosijo neprebojne obleke. Videti so sproščeni. Z Robijem se odločiva, da stopiva do Mestnega Trga, ko se po Slovenski od Pošte zasliši zvok skandirajoče množice. Zvok se približuje, midva pa stopiva h Kazini. Počasi se privalijo tisoči. Na čelu so anarhisti s črno rdečimi zastavami. Pridruživa se povorki, ki se napoti preko Zvezda parka, Kongresnega trga, pa navzdol proti Zlati ladjici in nazaj proti Kongresnemu trgu. Množica hodi počasi. Ljudje so videti zadovoljni, vseh starosti, od srednješolcev do upokojencev. Ko se povorka pomika mimo lokalov, raste. Pridružuje se nam vse več ljudi. Gesla, ki se skandirajo so poleg klasičnih »Gotovi ste lopovi!« ter »Ne bomo plačevali vaše krize«, do novega, ki ga do danes še nisem slišal »Vsi na ulice!« Dejansko deluje! Ljudje opazujejo sprevod skozi okna, vidijo navdušenje na obrazih, vidijo umirjenost, in se pridružijo. Povorka nadaljuje po Slovenski proti Bavarskemu dvoru.
Pri nebotičniku srečam prijatelja, pisatelja Vlada Žabota. Pove mi, da je ravno izdal nov roman, v četrtek bo predstavitev. Čestitam mu, sam si lahko le želim, da bom kmalu mojega prignal tako daleč, da ga bom dal v branje svoji ženi, njeno mnenje mi vedno pokaže pot kako naprej. Z Vladom se pogovarjava o krizi, o vladi, o stanju v katerem je kultura. Vlado se strinja, da je bil že čas, da se stvari premaknejo z mrtve točke, da gremo naprej. Samoljubna samozadostnost Janševega režima je postala neznosna. Vladu omenim načrt, ki smo ga skovali z Lucijo Stupico, Janjo Vidmar in Andrejem Skubicem: napisati zgodbe o teh dneh, in vsemu dogajanju dodati še kulturni pečat, ki bi vse skupaj povzdignil nad golo izražanje nezadovoljstva množic na ulici.
»Nujno se je potrebno artikulirati,« se strinja Vlado. »Povedati je potrebno kaj se sploh zahteva.«
Takrat Vlado sreča svojo znanko, dramsko igralko, jaz pa se vrnem k Robiju. Pridružila se nama je Alenka, še ena znanka iz starih dni. Klepet o tem in onem, predvsem o dogajanju. Vsem je všeč potek dogodkov. Pohod v povorki te prijetno greje, ljudje so videti veseli, z nekim ciljem in žarom v očeh. Pristopi možakar, ki ga ne poznam, on pa mene pozna.
»Vi ste Lenart Zajc, ne?« me vpraša.
»Mogoče,« se mu nasmehnem, »odvisno kdo ste vi?«
Previden sem, pač, odraščal sem v času, ko so nas starši učili, da moraš paziti kaj boš rekel komu. Možakar se mi predstavi. Pove mi, da ve, da sem pisatelj, da pa me še ni bral, razen zgodbe, ki je do njega prikrožila po facebooku. Menda sva se večkrat srečevala, ko sem še delal v Knjigarni Rimljanki.
»Pa bi mi vi znali na kratko razložiti kaj sploh zahtevamo?« me vpraša in doda: »Veste, saj meni se zdi prav, da demonstriramo, da damo vsem tem skorumpirancem vedeti, da smo jih siti, pa vendar, to ni dovolj, da bi vztrajali ne vem kako dolgo.«
Rečem mu: »Ne vem, če se lahko čutim poklicvanega interpretirati zahteve vseh, ampak mislim, da bi jih lahko strnil takole:
1. odstavitev vlade in postavitev vlade narodne enotnosti z jasnim ciljem - rešitev socialne in gospodarske krize v Sloveniji
2. odhod vseh tistih, ki so kakorkoli povezani s koruptivno dejasnostjo iz aktivne politike, do trenutka, ko jasno dokažejo svojo nedolžnost
3. popolna odprava poslanske imunitete, izenačenje brutoplač polsancev s povprečno bruto slovensko plačo
4. omejitev poslanskih mandatov na dva oziroma največ tri poslanske mandate.«
Seveda sem o tem razmišljal že prej, to formulacijo sem nosil v glavi na podlagi branja debat na facebooku, na podlagi pogovorov s kolegi in poslušanja drugih, ki so me na prejšnjih demonstracijah. Možakar je nekaj časa tiho. Razmišlja. Potem pravi:
»Hvala za tole. Mislim, da so to dobre zahteve, edino ne vem, če se strinjam z drugo točko. Veste jaz sem pravnik, in mislim, da je načelo nedolžnosti ena najpomembnejših pravic, se pravi, če moraš ti dokazovati svojo nedolžnost, namesto, da bi ležalo dokazno breme na sistemu, bi bil grob to poseg v človekove pravice.«
Strinjam se, ampak vseeno se mi zdi, da so poslanci voditelji naroda, torej tisti, ki bi morali biti popolnoma čisti, brez afer, brez suma koruptivnosti.
»To je res,« mi pravi, »ampak morda bi bilo bolje drugače interpretirati. Mogoče bolj v smislu, da tisti, ki so v kazenskem postopku ne morejo kandidirati za kakršnokoli funkcijo, dokler jih sodišče ne spozna za nedolžne.«
Nasmehnem se: »Gospod, se absolutno strinjam, ampak mislim, da tukaj še ne piševa zakonodaje.«
Resno me pogleda: »Enkrat pa jo bo treba, gospod Zajc, in če me boste takrat potrebvovali, me pokličite,« mi reče in mi pusti vizitko. Od kod mu ideja, da bi jaz hotel imeti karkoli s pisanjem zakonov?
Ravno takrat župan Janković slavnostno prižge novoletni električni kič. Ljubljana se zablešči v sijaju tiočev malih pisnaih žarnic. Najino debato pa preglasi skandiranje »Jebeš lučke – država v krizi!« Prasnem v krohot. Ob skandiranju najnovejšega slogana in smehu vseh povorka nadaljuje po Trubarjevi do Prešernovega spomenika. Tu se razširi vest, da naj bi prišlo v Mariboru do ponovnega policijskega nasilja, da naj bi tam pripravili vodni top. Vsa zbrana večtisočglava množica skandira »Maribor! Maribor! Maribor!« Ko se skandiranje umiri, slišim fanta z zeleno belim šalom, ki stoji v bližini mene: »Ne morem verjeti, da sredi Ljubljane navijam za Maribor!«. Po nekajminutnem postanku se premaknemo pred parlament.
Tam so že postavljene zapore. Policisti za njimi imajo na glavah čelade, pa vendar niso videti zaskrbljeni. Vsa povorka se razlije po trgu. Mraz je kar hud, vesel sem, da sem oblekel smučarsko perilo. Gesla, ki jih je slišatio so: »Za pravno državo!«, »Gotovi ste!«, »Vsi ste lopovi!«. Da bi se ogreli vsake toliko časa skandiramo priredbo tiste ponarodele od Gamsov: »Kdor ne skače je za Janšo Hej! Hej! Hej!«. Ves trg ob smehu poskakuje. Vse skupaj pa je mirno, civilizirano. Klepet s tem ali tistim znancem ali neznancem. Vsi so zadovoljni s potekom demonstracij. Povorka po ulicah, številčnost, mirnost pa vendar glasnost. Stvari se počasi artikulirajo in to je dobro. Strinjamo se, da je potrebno vztrajati vsaj enkrat na teden dokler naše zahteve ne bodo uslišane.
»Pa kakšne zahteve?« vpraša nekdo.
Ponovim mu tisto kar sem prej povedal tistemu pravniku, le da v drugi točki uporabim formulacijo kot jo je on. Ta ki me je spraševal se strinja, da so to dobre zahteve, da pa jih moramo nujno narediti vidnejše.
»Nujno bo potrebno narediti parlament direktne demokracije na facebooku, v katerem bomo vsi zainteresirani razpravljali o vsem tem!« zaključi. Ideja se mi zdi dobra.
Kasneje, nekaj pred deveto, se vse skupaj mirno razhaja, mi gremo po svoje, na špricar k Žmavcu in potem domov. Jutri je nov dan in čaka me seminar »Učinkovit nastop na trgu dela«, na katerem moram biti prisoten, če nočem izgubiti še tega statusa!
NE ZAMUDITE
arko K.
