Stoječ na svoji Skali Sveta
ta ptica opazuje okrog sebe...
Ozira se v širjave višine...
v veličastnost modre globine...
In čaka...v tem svetu,
katerega nihče ne prepozna...
In gleda...tja čez, skozi čas...
In čaka...in vse je v redu...
Skozi čas in okvire tega sveta,
skozi veličastnost modrine...
In prostrane višine,
prihaja iz daljave oblika...
in se v bliža v preletu...
In vidi, ki gleda, kar vidi...
Zamah kril...
in ptica poleti...
|
Čakanje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 23. oktober 2007 @ 11:31 CEST
zelo lepa ekspresivna pesem s svojim jedrom in sporočilom. Subtilna je in intelektualna. Odmerjena ji je razsežnost za dojemanje pesnikovih občutkov. Če smem pripomniti, ko boš urejal pesmi za pesniško zbirko, se skušaj izogniti pik. Niso potrebne. Pesem je dovolj močna. Vizualna poezija ima druge zakonitosti. Sleherna tvoja beseda je površina, prostornina, glas, prvina, snov, življenje. Ne potrebuje pik, kril, tačk koles, dlani, nog ali posebnih lučk. Tvoja pesem sveti s ptico na skali, ki je vse. Figurativno se nahaja v svojem duhovnem krogu. Premisleke in postanke ustvarjajo metafore.
Lep pozdrav in dobrodošel med pesniki Pozitivk. Veliko ustvarjalnosti še naprej
Tatjana
Čakanje
Prispeval/a: Mark Ardent dne sreda, 24. oktober 2007 @ 19:56 CEST
Lep pozdrav
Mark
Čakanje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 24. oktober 2007 @ 21:38 CEST
Prijazen pozdrav
Tatjana
Čakanje
Prispeval/a: Mark Ardent dne četrtek, 25. oktober 2007 @ 16:02 CEST
Bodi lepo
mark