Stoječ na svoji Skali Sveta
ta ptica opazuje okrog sebe...
Ozira se v širjave višine...
v veličastnost modre globine...
In čaka...v tem svetu,
katerega nihče ne prepozna...
In gleda...tja čez, skozi čas...
In čaka...in vse je v redu...
Skozi čas in okvire tega sveta,
skozi veličastnost modrine...
In prostrane višine,
prihaja iz daljave oblika...
in se v bliža v preletu...
In vidi, ki gleda, kar vidi...
Zamah kril...
in ptica poleti...