|    Mlado jutro, 
opojni čas, 
ki te veter ziblje 
skoz liste odprte knjige  
mojega srca, 
prisluhni mi!. 
 
Prisluhni roki, 
ki te je popisala s soncem 
in ljubezen naj izmeri mandalo 
in žleze privlačnosti svetlobe, 
ki me zasnublja  
v navdihnjenih iskanjih 
z znanilkami v prekipevajočem 
razcvetu duše. 
 
Izpoj moje srce, ptica! 
  V ptičje petje sem naselile roke. 
Ne vprašaj me zakaj sem tu 
med skrivnostnimi pravili, 
ki jih jutro zapisuje vame, 
tako zanosno 
skoz glasove sončnih žarkov, 
ki mi šepetajo naklonjenost 
ob sprehodih srca 
ob jutranjih urah. 
 
Kako padajo kaplje mojih stihov 
na rože v mojem vrtu 
in kako nabrekajo sadeži 
svojo rast in zorenje. 
Povsod se razrašča moč rasti 
in širijo se prostori, 
kjer biva moč besede; 
z njo umivanje nebeških ros, 
barvanje in mehčanje cvetov, 
zvenenje vrtov, 
kopanje idej v vrelcu čudenja. 
  |