Mlado jutro,
opojni čas,
ki te veter ziblje
skoz liste odprte knjige
mojega srca,
prisluhni mi!.
Prisluhni roki,
ki te je popisala s soncem
in ljubezen naj izmeri mandalo
in žleze privlačnosti svetlobe,
ki me zasnublja
v navdihnjenih iskanjih
z znanilkami v prekipevajočem
razcvetu duše.
Izpoj moje srce, ptica!
V ptičje petje sem naselile roke.
Ne vprašaj me zakaj sem tu
med skrivnostnimi pravili,
ki jih jutro zapisuje vame,
tako zanosno
skoz glasove sončnih žarkov,
ki mi šepetajo naklonjenost
ob sprehodih srca
ob jutranjih urah.
Kako padajo kaplje mojih stihov
na rože v mojem vrtu
in kako nabrekajo sadeži
svojo rast in zorenje.
Povsod se razrašča moč rasti
in širijo se prostori,
kjer biva moč besede;
z njo umivanje nebeških ros,
barvanje in mehčanje cvetov,
zvenenje vrtov,
kopanje idej v vrelcu čudenja.
Mlado jutro,
