|  Spletla se je misel v kito
in se spustila po hrbtu
kakor govoreča kača iz podkožja.
Oblečena v ogenj pleza
skozi zeleno trato besed.
Kakor kita cvetja je
zagledana v zrcalo vode
in nemirno plivkanje.
Mistična zagori
in plete s svojimi prsti
skozi tolmune, brzice,
pore in odseve
sijoči ženski obraz.
Skoraj preveč za zajtrk
duše sredi noči.
Bistro lunino oko jo meri
in odpre meje širitve.
Izpoje se, ko voda pesni
in se kita spreminja v kri,
sredi noči.
Občutim svoje lase,
zapletene v robidovju,
ki jih ne morem nocoj
razvozlati v pesem.
|
NE ZAMUDITE
Sredi noči
Prispeval/a: Mark Ardent dne petek, 2. november 2007 @ 17:21 CET
Sredi noči
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 2. november 2007 @ 19:36 CET
zapletene v robidovju,
ki jih ne morem nocoj
razvozlati v pesem.
Tatjana takole se tudi jaz velikokrat počutim..
Vedno nekaj noro dobrega najdem v teh tvojih pesmih:) Kot je napisal Mark, težko je povedati strokovno, pa povemo vsak kot najbolje zna:)
'Kot poslednji dotik zaljubljene ženske':)... mi ne gre iz glave:)
Pozdravček Nuška:)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Sredi noči
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 3. november 2007 @ 08:38 CET
hvala za vajina komentarja. Všeč mi je, če si z našimi pesmimi mešamo sline in se pesniško bratimo. Tako naši mali cenigeljčki rastejo in postajajo veliki kot cvetoča češnja. Vedno, ko berem pesnike na Pozitivkah, bi vas rada pohvalila, pa se izmotavam z molkom, saj so vse tako iskrene in lepe, da si vsak tak češnjev cvet zasluži poljub sonca in poklon bralca. Svoje dopolnitve, če že ne popolnost, iščemo drug v drugem. Učimo se eden od drugega. Vsak nekaj izpove. Iz vsakega se izteče studenec, ki zalije pod sončnimi žarki Pozitivk svojo rožo, ki zacveti.
Mark, tvoje pesmi so polne svetlobe in ognja. So kot žareča lava (sabia ardente – vroči pesek;
febbre ardente – visoka vročina; amore ardente – strastna ljubezen; occhi ardenti – žareče oči). Že samo ime je pomensko sestavljeno iz bitov, ki povedo veliko o tvoji poziji. Ta naredi prostor svetal in topel. Metafore so rahle, fantastične strukture kot prehodi srca v pesniško snov.
Nuška, da o tvoji poeziji niti ne govorim. Na Pozitivkah si se prikazala kot komet, padel z višine zenita. Vžgala se je iskra, nastal je blisk in ognjeni vulkan Erosa na nastajajočem otoku sredi širnega morja preceja ognjene zublje skozi te. Si kakor velika ljubezen, ki se sama sebe deli na številne ljubeznive roke, ki razdajajo svojo ljubezensko poezijo bralcem, medtem ko ti veter kuštra tvoje lepe dolge lase in ti prinaša navdihe.
Ne da bi se vama samo zahvalila, tudi pohvaliti vaju moram. Z vsem srcem. To si zares zaslužita. Vesela sem, da je ta naš pesniški kotiček tako razpoložen s pozitivno energijo, navdihi in nasmehi, ki sprožajo pri bralcih pričakovanja in zadovoljitve. Koliko igre svetlobnih senc se prepleta v občutkih ljudi med mrazom in toplino čustev, v koliko dimenzijah se odpirajo svetli prostori in se pletejo prijateljske vezi. Pesmi se obnašajo animistično, ker v njih nastopata narava in človek. Pesmi tematizirajo odnos med njima, so polne sijaja ognja in sonca. Z njimi duša govori in išče sebe.
Hvala, da smo!
Prisrčen pozdrav
Tatjana
Sredi noči
Prispeval/a: Mark Ardent dne sobota, 3. november 2007 @ 12:21 CET
Se popolnoma strinjam glede Nuške, tudi o tebi mislim enako, pa Platano tule pridružujem, kjer je tudi njeno mesto...Moje ime Ardent, hmmm, kako lepo si tole povedala, res, veš, sem namerno izbral to ime, ravno zaradi njegovega pomena...
Naj na kratko povem, kar mislim o nas, to pa je, da ptice enakih barv skupaj letajo, ali pa se vsaj najdejo...kjerkoli...
Lepo bodi :)
Mark Ardent
Sredi noči
Prispeval/a: platana dne sobota, 3. november 2007 @ 20:34 CET
Sredi noči
Prispeval/a: Mark Ardent dne nedelja, 4. november 2007 @ 13:49 CET
Sredi noči
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 4. november 2007 @ 18:12 CET
zares lepe stvari beremo na Pozitivkah. Nikoli nismo sami. Z ognjem poezija uspeva presegati meje spoznanja različnih možnosti bivanja in kultur. Pesniku ostane edina domovina poezija. Najprej je pomemben simbol ognja, nato resnica in pravica do občutenja lepote. Neprestane potujemo med podobami iz življenja, vtisi, doživetji, z metaforami in ustvarjalnimi navdihi najrazličnejših oblik Veliko krat se sprehajamo po popolnoma nepoznanih pokrajinah, obsojeni na meditacijo in imaginarno moč domišljije.
Vsakdanje življenje prerašča v skrivnosti, ki so pesnikom videne kot posebna znamenja. Prevladuje tudi vitalizem
in animizem, želja po spoznavanju stvarstva kot celote, ki se razodeva v nas samih. Občutje bega in tavanja se spreminja v spoznanje o naši omejenosti, ki nakazuje neskončne možnosti in odpira avtonomijo lastnega mišljenja, dojemanja in lastnega sloga. Poezija je korala, ki se jo je dotaknil Orfej s svojim glasom in odtlej je še bolj goreče pojoča, še bolj škrlatno koralna. Poezija, ki spominja na ognjeno zemljo, na vulkan, na lavo, na magmo. Vedno s svojim sporočilom: Eros. V zvezek se vnašajo odtenki, ki izvirajo iz ustvarjalnega hrepenenja. Stihi so priprošnja in molitev, ki skriva ustvarjalnost duha. Vsakič, ko napišemo stih, položimo izpit življenja in prestopimo z roba v skrivnost.
Zares lepo je z vami deliti poezijo in živeti zanjo.
Prijazen pozdrav vsem. Še dobro da smo, da se nam pretakajo po krvi barvice, s katerimi rišemo čudovite slike.
Ravnokar sem bila na travniku in popisala vse jesenske trave s črkami in nato je travnik zacvetel. Spomnila sem se na Mileno Župančič in na najlepši slovneski film 'Cvetje v jeseni'. Pred Parnas prihajamo kot revni goslači, ko se vzpnemo nanj, postanemo od sreče in zadovoljstva kipeča magma čustev v kupici ljubezni in njene potešitve. Biti pesnik v tako prijetni družbi, kakšno zadovoljstvo!
Prijazen pozdrav
Tatjana
Sredi noči
Prispeval/a: Mark Ardent dne nedelja, 4. november 2007 @ 21:05 CET
Biti pesnik v tako prijetni družbi, kakšno zadovoljstvo!
Čista resnica, podpišem pod tole, tudi sam tako pravim!!!