|
Spletla se je misel v kito
in se spustila po hrbtu
kakor govoreča kača iz podkožja.
Oblečena v ogenj pleza
skozi zeleno trato besed.
Kakor kita cvetja je
zagledana v zrcalo vode
in nemirno plivkanje.
Mistična zagori
in plete s svojimi prsti
skozi tolmune, brzice,
pore in odseve
sijoči ženski obraz.
Skoraj preveč za zajtrk
duše sredi noči.
Bistro lunino oko jo meri
in odpre meje širitve.
Izpoje se, ko voda pesni
in se kita spreminja v kri,
sredi noči.
Občutim svoje lase,
zapletene v robidovju,
ki jih ne morem nocoj
razvozlati v pesem.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Noc_Cvetje_Luna_Lase
Domov |
|
Powered By GeekLog |