Ne vem več, spomini so minljivi,
kdaj je to bilo, ko nisva več bila...
Ko nisva več bila Midva, ampak
si spet bila Ti in sem spet bil jaz...
Vsak zase, vsak v svojem svetu,
med svojimi planeti, svojimi zvezdami...
Ne vem več, manj pa tudi ne in se
čudim samemu sebi, kako lahko
nekdo danes je, jutri pa več ni,
čeprav ga videvam vsak dan,
čeprav je vsak dan, ob meni živi...
Ne razumem, morda sem bedak,
morda so drugi pametnejši in jim
je vse to razumljivo, jaz še danes
ne dojamem, kako lahko eno telo
se na dvoje razdeli, eno izgine v noči
in drugo med zvezde odleti v nebo...
gabriel s
|
V nebo...
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sobota, 1. december 2007 @ 19:14 CET
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
V nebo...
Prispeval/a: Najdihojca dne nedelja, 2. december 2007 @ 10:35 CET
... zatorej, če dobiš kdaj kakšen komet na glavo, to ni bila metla, zadela te bo ljubezen tvojega življenja ... in če bo prehudo Pikec, imamo povojev in pihati znamo tukaj dovolj :))) tudi kaj ledenega se v tem letnem času mimogrede najde :))))
Pesnik - lepo si ji povedal. Nekatere stvari so minljive samo v dejanjih, skrite v nas imajo pa čar brezčasja ... večnosti. Zadrži jo, skrito tam, kjer ti je hrana. Vsak od nas nekje nekaj skriva in še dobro, da svet ni idealen :) Ne bi pesmic pisali in ne bi očke pekle od ekrančkov :)))
Jutro vsem skupaj, Suada.
V nebo...
Prispeval/a: gabriel s dne nedelja, 2. december 2007 @ 11:23 CET
gabriel s
V nebo...
Prispeval/a: Mevkica dne nedelja, 2. december 2007 @ 18:28 CET