Ne vem več, spomini so minljivi,
kdaj je to bilo, ko nisva več bila...
Ko nisva več bila Midva, ampak
si spet bila Ti in sem spet bil jaz...
Vsak zase, vsak v svojem svetu,
med svojimi planeti, svojimi zvezdami...
Ne vem več, manj pa tudi ne in se
čudim samemu sebi, kako lahko
nekdo danes je, jutri pa več ni,
čeprav ga videvam vsak dan,
čeprav je vsak dan, ob meni živi...
Ne razumem, morda sem bedak,
morda so drugi pametnejši in jim
je vse to razumljivo, jaz še danes
ne dojamem, kako lahko eno telo
se na dvoje razdeli, eno izgine v noči
in drugo med zvezde odleti v nebo...
Ne vem več, spomini so minljivi,
