|  Jesen je spet, ko dolgo v noč
spomini stari sanjajo o Tebi,
kot suho listje brez objema,
zadržujem jih nekje v sebi,
da na površje ne privrejo,
da mi spet ne šepetajo,
kako lepo, kako lepo
mi je bilo ob Tebi...
Le kje si zdaj, ta trenutek?
Koga ljubiš nevstavljivo,
nežno, mehko, nevsiljivo?
Komu šepetaš, da je edini,
koga osrečuješ v tej sivini?
Kako lepo, kako lepo
mu zagotovo je ob Tebi...
Vem, da ni bilo mogoče
in da ni bil pravi čas za to,
a vseeno, bila si vse, kar
vedno sem želel, vse in več,
preveč, da lahko bi to imel...
Preveč, da priznal bi sebi,
kako lepo, kako lepo bi mi
bilo, ko nekaj bi pomenil Tebi...
Veter mraz v objemu seje,
misli mi v hlad ovija,
ni veselja, ni radosti,
zadnje listje že odpada,
Kako lepo, kako lepo
nama bi bilo, če bi se
midva imela rada...
gabriel s
|
NE ZAMUDITE
Kako lepo..
Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 25. november 2007 @ 23:02 CET
in da ni bil pravi čas za to,
a vseeno, bila si vse, kar
vedno sem želel, vse in več,
preveč, da lahko bi to imel...
Preveč, da priznal bi sebi,
kako lepo, kako lepo bi mi
bilo, ko nekaj bi pomenil Tebi...
Gabriel, prelepa pesem, nimam kaj dodati.
pozdravček Nuška
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Kako lepo..
Prispeval/a: Mark Ardent dne ponedeljek, 26. november 2007 @ 01:51 CET
Zelo lepa interpretacija in nostalgično mučenje sebe s spomini, ki so bili lepi in so še, na nek odnos, kateri je na določeni prelomnici izgubil svoj čar, sicer se ne bi povrnil v obliki nostalgije, predvsem pa zaradi tega, ker praviš, da je bilo lepo, torej je trajalo in zatem, da bi bilo zopet tako, če bi ta, ki se spominja, bil ljubljen.
Spomini, ki so lepi, ponazarjajo globoka čustva, ki so še vedno prisotna, pa vendar je le spomin in, ko nečesa ni več, se v enaki obliki več ne vrne. Lahko je lepo in podobno, ne more pa vrniti čarobnosti trenutkov, ki so nekoč minili. Hmmm, tule igra glavno vlogo ego. Vrniti čas, v katerem je nekdo se razdajal in bil izigran, je podobno urejanju nedokončanega, dati sebi kar je vzeto, vrniti sebi v tistem času izgubljen del sebe. Žal ne gre tako in ravno ti vmesni časi nedokončanosti ustvarjajo pesnike in njihove pesmi najlepše zazvenijo.
Čestitke, Gabrijelos, emotivno močna vsebina :)
mark
Kako lepo..
Prispeval/a: platana dne ponedeljek, 26. november 2007 @ 07:00 CET
Zadetek v polno! Sem se morala nasmejat, točno to delamo. Kadar ne gre zgolj za igro besed in občutkov.
Pozdravček, Gabrielos!
Kako lepo..
Prispeval/a: dunja dne ponedeljek, 26. november 2007 @ 10:27 CET
To je ono što nas muči a nikad ne nauči,
tako i izlivanje žudnje, kroz tvoju pjesmu.
Što bi bilo "kad bi bilo"ili lelepo bi bilo"kad bi bilo"
i tako život ide dalje a mi stoimo.
Tvoja pjesma me nekako dirnula i podsjetila,
na onaj vlak koi nikada da stigne.
Da, ali ja se nadam da će moj vlak ipak stići.
Tako i tvoje"kad bi bilo"kako bi mi lepo bilo.
Da ti stvarno i bude,svakako bez kamenja,
iz neke ,kako si meni napisao"velike torbe".
Zahvaljujem na tvom komentaru.
i ti i Mark rasturate hrvaščinu da me pošteno iznenađujete,
što drugo reći nego "bravo dečki".
Lp.Dunja
Kako lepo..
Prispeval/a: gabriel s dne ponedeljek, 26. november 2007 @ 18:48 CET
ne bi bilo zanimivo brez tega, človek mora čim več doživeti in tudi to je del odraščanja osebnosti, da malo psihoanaliziram v Markovrm stilu :):):)!!!
gabriel s, gabrielos, gabrielitosssss.... :):):)
Kako lepo..
Prispeval/a: Najdihojca dne ponedeljek, 26. november 2007 @ 19:34 CET
Pismo, kako lepo je tebe spet srečati. Kjerkoli. Kadarkoli.
:) Izgubila sem se in po spletu okoliščin spet spomnila, kam me je svoje dni vleklo. Pridem sem in tukaj je kup tvojih pesmi. Tistih, ki jih jaz, Pesnik :) prav rada berem, četudi se drugače kličem zdaj :)
Pozdrav, Suada
PS: Pesem pa ... kaj bi človek sploh lahko dodal - besede jemlje, krade dih ... Prebuja, kar smo skrili in hrepenenje se spet plazi na površje ...
Kako lepo..
Prispeval/a: gabriel s dne ponedeljek, 26. november 2007 @ 19:45 CET
Lepo pozdravljena in lepo, da si spet z nami, Hojčinajdi :):)
gabriel s (še vedno :):))
Kako lepo..
Prispeval/a: Nuška Golobič dne ponedeljek, 26. november 2007 @ 22:39 CET
Uhh sem se razpisala:):):) Sory, Hej Gabriel ful lepa pesmica:)
Lepo se mejčkite:):):)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Kako lepo..
Prispeval/a: Najdihojca dne ponedeljek, 26. november 2007 @ 23:29 CET
Veš kaj bi on dal za tako cmokanje :))))))))) Morda ga hrepenenje zlomi, pa napiše še kakšno, da si bomo robčke podajale :))))
Nuška hruška ... luuuuubčkaaaaa :)))))))) Razveselila sem se te kakor morja :)))) Platana - tebe tudi, pa Leica nate nisem pozabila ... Na Weirda sem pa pred časom nabasala in me je privlekel nazaj :)))) Danaja - tebe sem tudi pogrešala, pa Vinkya, pa Baldrijana, pa - pismo, onega strica, ko se bom poročila z njim, pa vseh nooooo :)))))))
Pssssst - Gabriel - oprosti, to več niso komentarčki tvoji pesmici :))) Napiši novo, se bomo tja preselile :)))))))
Kako lepo..
Prispeval/a: platana dne torek, 27. november 2007 @ 07:27 CET
Kako lepo..
Prispeval/a: Najdihojca dne torek, 27. november 2007 @ 14:06 CET
Ma sem v šifre vrgla to žlobudranje. Dam za pijačo - garant si pozabil :)))))))
Oprosti, ker smo mimo klepetale - v tvoji bližini je to tako lušno. Hi, hi, hi ... to samo zato, ker se lahko spogledujemo :))))))
Pozdravček, Čeveljc :)