Hodim skozi atomski vek, naš svet, naš čas...
Počasi, vendar zanesljivo vidim kraj poti...
Poti, ki je polna ovir, preprek, zakonov, absurdov...
Ko bogati kličejo k solidarnosti, pomoči revnim...
Naj si pomagajo revni med seboj sami ?
Ko je most med bogatim in revnim vedno daljši...
Ko je agonija revščine kot val, ki bo udaril nazaj...
Ko slepi ne spregovorijo, gluhi ne vidijo...
Ko je postaja miselnost močnejšega bolj prava...
Ko je strup v vodi, zemlji, zraku, darilo dneva nam od nas...
Tistih, ki nam ponujajo drobtinice kot darilo...
Ko mlad človek ne vidi jutri, sebe, svetlobe dneva...
Ko postaja ljubezen posel, denar vodilo, otrok slepilo...
Ko gojimo, sprejemamo genetsko miselnost ,
Ko je orožje darilo, darilo naše miselnosti...
Takšno, ki prinaša krvaveče rane, smrt
Darilo, konec drugače mislečim...
Katerim je dana možnost, ki je ni...
Ko hlinimo pravičnost s figo v žepu..
Ko na bregovih vere postajamo slepi,
Prestrašeni neprizadeti, ujetniki časa...
Čeprav izginjajo, umirajo čebele,
Zato da nam nakažejo naš konec...
Hodim skozi atomski vek,
Čas zanesljive elektronike,
Tiste, ki nam meri čas,
Bomo jedli plastiko ?
Človek, kje si ?
|
Človek, jaz, ti on
Prispeval/a: jože.k dne nedelja, 1. junij 2008 @ 10:25 CEST
Ko postaja ljubezen posel, denar vodilo, otrok slepilo...
Človek, jaz, ti on
Prispeval/a: ljudmil dne ponedeljek, 2. junij 2008 @ 10:09 CEST
Tvoje pesme uvjek čitam sa zanimanjem. Drago mi je što si se digao iznad močvare i ne dozvoljavaš istini, ma kao ona bila sveta, da te ograniči u duhovnoj rasti. Kada sam sve svoje znanje postavio na glavu, pao sam na noge i doživio slobodu. Ta sloboda je tako velika da mi se činila nestvarnom. Zapravo ona je ona sloboda kojoj utelovljene duše žure. To je Eden.
Lep pozdrav i sve najlepše.
Ljudmil
Človek, jaz, ti on
Prispeval/a: jože.k dne ponedeljek, 2. junij 2008 @ 11:35 CEST
Lep pozdrav od Jožeta !
Človek, kje si ?
Hodim skozi atomski vek, naš svet, naš čas...
Počasi, vendar zanesljivo vidim kraj poti...
Poti, ki je polna ovir, preprek, zakonov, absurdov...
Hodim skozi atomski vek...
Ko bogati kličejo k solidarnosti, pomoči revnim...
Naj si pomagajo revni med seboj ?
Ko je most med bogatimi in revnimi vedno daljši...
Ko je agonija revščine kot val, ki bo udaril nazaj...
Ko nemi ne spregovorijo, slepi ne vidijo in gluhi ne slišijo.....
Ko je zavladala miselnost pravice močnejšega…
Ko je strup v vodi, zemlji, zraku, darilo dneva nam od nas...
Tistih, ki ponujajo drobtinice kot darilo...plačilo...
Ko mlad človek ne vidi jutri, sebe, svetlobe dneva...
Ko postaja ljubezen posel, denar vodilo, otrok slepilo...
Ko gojimo, sprejemamo genetsko miselnost ,
Ko je orožje namesto kruha darilo, darilo posmeha...
Takšno, ki prinaša nesrečo, smrt.
Darilo, konec drugače mislečim...
Katerim je dana možnost, ki je ni...
Ko na bregovih vere postajamo slepi,
Ko hlinimo pravičnost s figo v žepu..
Prestrašeno neprizadeti, ujetniki časa...
Ko izginjajo, umirajo čebele,
Zato da nam nakažejo naš konec...
Hodim skozi atomski vek,
Čas elektronike, zanesljivo...
Bomo res jedli plastiko, gumo,
pili nafto pridelano na njivah ?
Človek, kje si
Človek, jaz, ti on
Prispeval/a: ljudmil dne ponedeljek, 2. junij 2008 @ 14:11 CEST
Svojim pisanjem si već mnogo napravio. Rado komuniciram sa mladima, i rado ih podržavam, jer imam sina buntovnika, ha, ha,.. Jedan si od retkih koji ne samo čitaju, nego i pišu. To je mladost. Pozitivke nude nebrojeni mogučnosti za pisanje i komentiranje. Ne znam zašto mali broj mladih koristi tu mogućnost? Čega ih je strah ?
Jože, drago mi je što sam upoznao još jednog mladog , hrabrog čovjeka.
Srečno.
Ljudmil
Človek, jaz, ti on
Prispeval/a: jože.k dne ponedeljek, 2. junij 2008 @ 15:06 CEST
Lep pozdrav !