Vidim jo, sem ob njej.
Nad reko se sklanja,
na trenutke kot mogočna,
pa spet kakor da je utrujena.
Njeno vejevje se igra,
veter jo vodi,
zdi se kot da z roko v roki,
potem pa spet obmiruje.
Ptice nad njo krožijo,
se malo posedejo v krošnjo,
pa ponovno odlete,
kakor da bi jih prepodila.
Nato se ob toku reke odpravim,
ponovno prisluhnem toku reke,
vetru pticam v letu, dežju,
ter z nasmejan odhajam.
|
Vrba
Prispeval/a: dunja dne petek, 1. januar 2010 @ 23:29 CET
Svoim pijesmama potvrđuješ, da si osoba, koja prirodu voli srcem i osiječa dušom.
Zaista ljepa pijesmica!
Ljepu i mirnu noć,
Dunja
Vrba
Prispeval/a: jože.k dne sobota, 2. januar 2010 @ 19:57 CET
Dunja hvala ti za komentar
Tudi tebi želim čarobno noč, ki bi ti pisala verze..
jože.k