Kako na vzgojo otroka vplivajo medsebojni konflikti med staršema? Zakaj se pri težavah doma vedno znova pojavlja razvajenost? Čeprav naj bi bila ločitev zadnji zasilni izhod, jih je v svetu pa tudi pri nas čedalje več. Po letih razhajanj, trenj, prepirov in negativnih emocij staršema ločitev običajno prinese blagoslov ali vsaj olajšanje, medtem ko je za otroka razveza skoraj vedno največja katastrofa, ki jo lahko doživi.
Starši svoje spore razširijo tudi na otroke in otroci niso nič drugega kot bojno polje, na katerem preizkušata svoje moči. Običajno se takšni starši borijo za svoje otroke, jih rešujejo iz krempljev drugega starša, ki jih uničuje ali jih branijo pred njim. Otroci so žrtev, starša pa sebe in drug drugega prikazujeta kot dobrega oz slabega, ne zavedata pa se, kakšno škodo povzročata s tem otroku.
Razvajanje ob tem je pogosto. Poleg tega pa so tu še zmeda, prizadetost, jeza, zavrnitev, izdaja, žalost, strah, nezaupanje, zavračanje samega sebe, neljubljenost in samoobtoževanje.
Andreja se je pritoževala predvsem nad neizpolnjenimi obljubami staršev, nezadovoljna je bila z obema staršema, živela je skupaj z njima, nato sta se onadva hotela ločiti. Vedno, ko sta se kregala, je imela koristi od tega, zato se je tudi naučila zanetiti spor, tako da je enemu od staršev rekla, da ji bo drugi kaj kupil in drugi ji je obljubil še več... Namesto čustev so vstopali trenutni užitki in preračunljivost, naučila se je, da se s starši da manipulirati.
Bolj ko takšni otroci odraščajo, večje so njihove zahteve in ko jih starši več ne zmorejo izpolniti, se obrnejo proti njim, saj čustev že dolgo ni več, vendar se otroci ne osamosvojijo, ampak ostanejo nesamostojni in nezreli, le staršev več nočejo.
Nejvečji problem je razvajanje. Ste v dilemi, ali svojega otroka razvajate ali ne? Najprej definirajno, kaj NI razvajanje: ljubkovanje in cartanje, razne vrste pohval in priznanj, prilagajanje vzgojnih prijemov otrokovim značilnostim, izpolnitev želja v okviru smisla in smotrnosti, posvečanje časa razgovoru, poslušanju, skupnim aktivnostim, opravičilo otroku, če smo bili krivi, strpnost do manj ustreznega vedenja, če so za to dani razlogi.
Ne obsojajmo ločitev, včasih res ni druge poti. A moramo si biti na jasnem: ko se starša razideta, ko se dim poleže in glasovi utihnejo, na pogorišče stopi otrok in nemo sprašuje, kaj sem naredil narobe, sem jaz razlog, kaj se bo zgodilo z menoj. Otrok hrepeni po pozornosti in išče ljubezen. Te pa se ne da kupiti z materialnimi dobrinami.
Vir: dne.enaa.com/
|
Sprti starši, ločitev in razvajen otrok
Prispeval/a: hierhod dne petek, 27. april 2012 @ 17:18 CEST
Crkljanje in "otrokovo izkoriščanje" je samo začasno blaženje otrkove bolečine in nesmisla...
(Pred poroko toplo priporočam psihološko testiranje bodoče mamice in bodočega očka... tako kot za šoferski izpit na japonskem...)
Pa imamo potem zaradi nepremišljenosti homoseksualne fantiče, ki so to postali zaradi ločitve, pa imamo potem lezbične punce, ki so to postale zaradi ločitve... pa imamo potem pedofile in pedofilke, ki so to postali in postale zaradi ločitve... pa imamo potem vse mogoče alternativne spolne prakse zaradi ločitve...
Vsekakor je danes velik trend, da se vse preizkusi. Aktualna homoseksualna, lezbijska, pedrska, pedofilska, onanistična, biseksualna, sodomistična, sado-mazohistična in swingerska praksa izvirajo iz bolj ali manj zglednih heteroseksualnih družin.
Sprti starši, ločitev in razvajen otrok
Prispeval/a: Nan dne petek, 27. april 2012 @ 17:31 CEST
Ti bi, hierhod, kar testiral ? Si prepričan, da bi potem sploh bil tukaj ? No, po nekaterih možnih kriterijih i variacijah? Bi imeli sploh Mozarta, ali Beethovna, otroka matere s sifilisom in očeta alkoholika in nasilneža? In nešteto čisto "navadnih" in izjemnih ljudi, odraslih v nemogočih pogojih?
Neverjetno!
Sprti starši, ločitev in razvajen otrok
Prispeval/a: Nan dne petek, 27. april 2012 @ 17:47 CEST
Da ne rečem, kakšna neumnost je dati pedofile in homoseksalce v isti "koš" in povrhu še stigmatizirati ločeno družino.
Sprti starši, ločitev in razvajen otrok
Prispeval/a: hierhod dne torek, 1. maj 2012 @ 23:17 CEST
Me veseli, da sem v tebi nekaj vzpodbudil ali prebudil! Pri svojih komentarjih se večinoma opiraš na youtube in si zelo redkobesedna. Iskreno mislim, da bi lahko napisala tudi kakšen članek.
Kar se tiče mojega osebnega obstoja, bi bilo bolje, če me nebi bilo (vsaj v svetu človeškega rodu).
Če na hitro povem, da ne pozabim, je članek tisti, ki ne govori pozitivno o ločitvi in jo nekako stigmatizira.
Veš, najbolj me boli, ko vidim, da se morajo nekateri otroci v vsem svojem življenju prilagajati duševnim boleznim enega od staršev ali pa od obeh in da zaradi tega ne morejo zaživeti svojega življenja.
Ne izenačujem homoseksualcev in pedofilov. Na seksualne orientacije in prakse lahko gledamo z večih vidikov: greh, bolezen, morala, etika, družbeni sloj, izobraženost, religija, vernost, ideologija, kriminal, zločin, svoboda, frustracija, idealizem...itd.
Ostajam pri želji, da se bodoči ustvarjalci življenja dajo testirati predvsem na duševne bolezni, če ne tudi na fizične.
Mozartov oče morda ni bil nek teleban, morda je bil le preveč ambiciozen ali pa preprosto zafrustriran. Ali smo mu hvaležni, da je svojega sina baje priklenil na klavir, da bi nenehno vadil?
Otroci ljudi s sifilisom pa so sploh spodbuda za življenje...!? Nisem okruten, samo povem, da je človekova želja po nadaljevanju v prihodnost močnejša od razuma, ki nas lahko svari pred nepotrebnim trpljenjem...
Lepo se imej!
hierhod
Sprti starši, ločitev in razvajen otrok
Prispeval/a: Nan dne sreda, 2. maj 2012 @ 00:22 CEST
Dragi hierhod,
moja komentarja sta bila napisana nekoliko v afektu, zelo subjektivno in brez pravega razumevanja tistega, kar si napisal, se opravičujem.
Bodi dobro.
lp
Sprti starši, ločitev in razvajen otrok
Prispeval/a: ? dne sreda, 2. maj 2012 @ 08:47 CEST
Zagotovila, da bosta dva znala najti skupno srečo, ne dajejo predhodna psihološka testiranja. Če bi se ljudje pol toliko časa, kot ga posvečajo analiziranju (v rumenem tisku opisovanih) spolnih praks drugih, posvečali temu, da bi prisluhnili sebi in osebi, s katero živijo, bi imeli več od skupnega zorenja in drugače čutili drug drugega tudi takrat, ko odrastejo in odidejo otroci.
Sprti starši, ločitev in razvajen otrok
Prispeval/a: MC dne sreda, 2. maj 2012 @ 19:43 CEST
>> če me nebi bilo (vsaj v svetu človeškega rodu).
Tale stavek bi pa zaslužil prvo mesto na tekmovanju v
mizantropiji.
>> Veš, najbolj me boli, ko vidim, da se morajo nekateri
>> otroci v vsem svojem življenju prilagajati duševnim
>> boleznim enega od staršev ali pa od obeh in da zaradi
>> tega ne morejo zaživeti svojega življenja.
Tipičen primer takega »prenosa bolezni« je stroga verska
vzgoja. Občutek imam, da je takšna nesreča doletela tudi
tebe.
>> Ne izenačujem homoseksualcev in pedofilov. Na
seksualne orientacije in
>> prakse lahko gledamo z večih vidikov: greh, bolezen,
morala, etika,
>> družbeni sloj, izobraženost, religija, vernost, ideologija,
kriminal,
>> zločin, svoboda, frustracija, idealizem...itd.
Ne izenačuješ jih povsem dobesedno, a zanje iščeš neke
skupne vzroke. In pri iskanju teh skupnih vzrokov ustreliš v
prazno. Zapisalo se ti je » Pa imamo potem zaradi
nepremišljenosti homoseksualne fantiče, ki so to postali
zaradi ločitve, pa imamo potem lezbične punce, ki so to
postale zaradi ločitve... pa imamo potem pedofile in
pedofilke, ki so to postali in postale zaradi ločitve... pa
imamo potem vse mogoče alternativne spolne prakse zaradi
ločitve...«
V svojem bistvu si avguštinsko katoliški – izvor za vse greh je
v nekem drugem grehu. V konkretnem kontekstu se ločitev
pojavlja kot nekakšen izvori greh, ki potem povzroča druge
grehe. In homoseksualnost je, tako kot pedofilija, zate očitno
greh. Seveda tvojo vnemo razumem - Biblija je v tem
popolnoma jasna – homoseksualnost eksplicitno obsoja,
zanimivo je, da ne obsoja pedofilije, kar kaže na izkrivljeno
(lastniško) judovsko morala, ki jo kristjani celo danes
razglašajo za absolutno moralno normo.
V svojem gnusu, ki ga čutiš do vsakršne spolnosti in ga niti
prikrivati ne zmoreš, greš celo tako daleč, da namenoma
mešaš homoseksualnost, lezbištvo, onanijo s pedofilijo in
sadomazohizmom. Zapisala se ti je celo besedica »pedrski«,
kar jasno izraža ves tvoj gnus, zaničevanje in sovraštvo. Tako
zelo si avguštinsko katoliški, da bi moral biti v resnici
ponosen nase.
>> Ostajam pri želji, da se bodoči ustvarjalci življenja dajo
>> testirati predvsem na duševne bolezni, če ne tudi na
fizične.
No, to bi bil dober nastavek za evgeniko po vzoru Adolfa
Hitlerja.
>> Otroci ljudi s sifilisom pa so sploh spodbuda za
življenje...!?
>> Nisem okruten, samo povem, da je človekova želja po
>> nadaljevanju v prihodnost močnejša od razuma, ki nas
lahko
>> svari pred nepotrebnim trpljenjem...
He, he – in to govori goreč pripadnik katolicizma, ki
nasprotuje celo tako nedolžnemu preprečevanju neželene
nosečnosti, kot je uporaba kondomov.