Potonila sem skupaj z drevesi
v zasneženo pokrajino
in v daljavi zagledala luč.
Hodila sem po zamrznjenem snegu
z violino v roki in igrala.
Bila sem vsa bela od hrepenenja.
V gozdu so se oglašale orgle in
igrale nek Chopinov preludij.
Bila sem meglica z glasbo,
ki jo je nosil oblak v sebi,
zaljubljen v bela drevesa.
Bila sem vsa iz zelenih celic
in prezeblih koreninic,
ki iščejo v materi zemlji zavetje.
Oglasila se mi je čarobna piščal
in ledeni soj sveč mi je neboleče
trgal čustva in že odvzemal moči.
Plazila sem se po kamnitih razpokah
in opazila skrivnostno znamenje na nebu,
ki je zarisovalo tančico odmaknjenosti
in s svilenim šumom kril sem plavala
med lesketajočimi snežinkami,
vendar nobeno nebesno telo
mi ni moglo videti v dušo.
Plavala sem skozi stekleno jasnino
in zagledala lestenec z veliko sveč.
Na perutih luči je nosil mojo ljubezen,
Vse je pelo in muziciralo in gozd je žarel.
Viharno kipenje vej je nalamljala teža snega
in drevesa so se spreminjala v bitja
s sivimi lasmi in se s skrivnostnimi gibi
izogibala omahovanju in moči viharja.
Zapletla sem se v pogovor z belimi ljudmi.
Slišala sem trhle veje, ki so se podirale
pod težo snega in videla veje,
ki so pod kopreno snega
stegovale svoje roke proti meni.
Bila sem sredi gozda z živimi bitji.
Za mojim hrbtom je stal škrat in molel
svojo roko in me vabil naj se
pridružim rajanju zasneženega gozda.
Čutila sem melanholijo in radost.
Gozd mi je zastrmel naravnost v obraz
z vprašanjem, če sem namenjena
v podirajočo se štalco, kjer sveti luč
in rojeno dete oznanja veselje in ljubezen.
Še vedno hodim in hodim po gozdu
in cilj, da dosežem radost na točki svetlobe,
mi pomeni olajšanje hoje med kosmi snežink.
|
Božična pravljica
Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 23. december 2007 @ 11:48 CET
ki jo je nosil oblak v sebi,
zaljubljen v bela drevesa.
Bila sem vsa iz zelenih celic
in prezeblih koreninic,
ki iščejo v materi zemlji zavetje.
Tatjana pozdravljena. No, zdaj pa le je objavljena pesem Bodi raje sama. Mi je všeč, najdem v njej tisto nekaj, sem jo še zdaj parkrat prebrala, pa ti tu izrekam pohvale za tisto pesem, pa tudi za tole Božićno pravljico, ki je tako opisana, da se preprosto izliješ vanjo. Zelo lepo.
Pozdravček od Nuške:):):)
Božična pravljica
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 23. december 2007 @ 13:25 CET
danes sem po meilu pošiljala voščila in sem pripopala tole božično pravljico, ki sem jo napisala danes ob 4 uri zjutraj. Veš malo me je zazeblo v noge in se mi je porodila ideja o tavanju po zamrznjenih gozdnih tleh in sem mislim dodala malo domišljije. Veš meni se stihi zgostijo pod vzglavnikom ob 4 uri in me prosijo naj jih dam na papir. In če ne oberem sladkih smokev takoj zjutraj, ko solzico pocedijo, se osušijo. Se malo šalim. Dobra volja in ljubezen sta edini sili, ki nas gor držita. Nuška rečeno je bilo, da prideš na koncert Shirlie Roden. Me je kar vrat bolel, toliko sem se ozirala, tebe pa nikjer.
Tista pesem Bodi sama! je nastala v toplicah. Videla sem, da sta se dva prerekala in sem takoj spevno sunila to držo na papir in jo položila v območje prepira pa ste se oba po bradi porašpljala in se zamislila.
Sem vesela, da ti je božična pravljica všeč.
Povem naj, da sem zašla na teritorij "dezerterjev" in sem ugotovila kam ste zbežali. Saj forum je lep, vendar na Pozitivkah manjkate. Vabim vas nazaj tebe, Danajo, Marka, Gabrijela, Ajdo in ostale. Meni je po vas dolgčas. Ali vam ni na Pozitivkah tudi lepo?
Lep pozdrav
Tatjana
Božična pravljica
Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 23. december 2007 @ 23:22 CET
pa pesniški forumi obstajajo že celo večnost, takšni in drugačni in so bolj usmerjeni res v samo pesnikovanje in pesniške debate. Pozitivke so pa časopis z širšo vsebino, zame najlepši kar jih je na netu in so bile tudi moj prvi stik z virtualo:):):) Torej tudi moja prva ljubav. Obstaja tukaj tudi en urednik Igor, ki je najboljši urednik pesnikov in se vedno trudi na tisoč in en način zadovoljiti vse muhe. Je lahko še kaj lepšega? Njah! Torej evo obljubim, da bom bolj pridna:) Imaš prav:)
Sicer pa letos sem lenobna celo z voščili, pa naj na tem mestu - tebi in vsem ostalim ustvarjalcem, bralcem in urednikom skratka vsem voščim vesele, sladke in polne smeha praznike:):):)
Nuška:)
Božična pravljica
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 24. december 2007 @ 09:30 CET
VOŠČIM VAM RADOSTEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2008.
Pesem ima moč kraljestva,
ki zagotavlja srcu mir
in zmaga v vseh vojnah.
Poezija je dolgo potovanje,
ki mu ni videti konca.
Stihi so duhovni darovi,
ki rastejo na cvetočih poljih
in navdih spodbuja vnemo,
da negujejmo plemenite misli,
ki povedo iz dna duše
kako smo čudovito ustvarjeni.
V pesniški duši izvira vrelec
čiste vode in luči, v besedi odrešitev,
v katero se je zaljubilo sonce,
ki z našimi rokami piše o svoji ljubezni.
Brez poezije, bi bila naša življenja
suha in žejna, kot telo brez vode.
Tatjana
Božična pravljica
Prispeval/a: gabriel s dne ponedeljek, 24. december 2007 @ 19:05 CET
Draga Tatjana, hvala za tvojo čestitko, za tvoje lepe misli vsem nam, vedi, da je tudi obratno enako :):):)!!!!! Lepe in mirne praznike Ti želim!!!
Stojan
Božična pravljica
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 24. december 2007 @ 22:26 CET
božič je družinski praznik in mamica je žalostna, če otroci ne pridejo skupaj. Če vam je padla napetost upesnjevanja na Pozitivkah, ste si lahko vzeli tudi prostor za skrito šarmiranje, vendar kar je preveč, je pa preveč. Za Božič bi pa že lahko bili doma. Jaz vas že ne bom iskala po vsej Sloveniji in vas spravljala domov. Ti Gabrijel si ta starejši in le tebe ubogajo te pesniške sirote, ki se potikajo okrog. Povsod je lepo, a najlepše je doma.
Lep pozdrav
Tatjana
Božična pravljica
Prispeval/a: gabriel s dne torek, 25. december 2007 @ 12:11 CET
Draga Tatjana, lep pozdrav od najstarejše snežinke :)!
Stojan
Božična pravljica
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 26. december 2007 @ 01:12 CET
upam, da si lepo preživel Božič in da ti je koroško sončece predrlo solznico snežne kepice. Zagotovo si preformatiral
poetične menije s praznično domačo kulinariko in dobrim vzdušjem. Tudi jaz sem dan današnji, ta Božič tako preživela. Povem naj, da me je strah pred zardevanjem preganjal vse praznične dni, saj veš glede tistega o avtoriteti. Kljub pesniški mnogoličnosti in kljub nepoželjivemu tihemu hrepenenju, da bi bila vaša mama, na Pozitivkah uspevam le kot sramežljiva ovijalka, ki redko požene kakšen cvet okrog semaforja. Se dobro ve, da na Pozitivkah krmari pesniško ladjo astronavt Igor. Bodi no pameten, kdo bo pa mene ubogal. Res ni potrebno mene drsati po površini kot kakšno žvepleno glavico, da bi se prižgal plamen materinske ljubezni in stopil snežno kapico, v snegu povaljanih otročičkov. Če ste otroci šli v svet in si mažete marmelado na kruh, med tem ko se na trnk lovijo ribice, je mamici prav. Bog ne daj, da se kaj začepi pri rimanju. Naj živi poezija!
Prijazen pozdrav
Tatjana