|    Brez vejic, 
brez pik, 
nastane zmešnjava. 
Vsak bere, 
kot hoče 
in slovnica joče. 
 
Razumevanje si v obupu 
vije svoje brke, 
miri gizdalinske črke, 
ki jih bere vsak po svoje. 
Vse polno je nereda, 
med ljudmi zavlada zmeda.
  Iz koša poberem 
vse pike, 
vse vejice 
in predivo dušne prejice. 
 
Izprašam še črke, 
kaj menijo zdaj  
o svoji večvrednosti, 
ki so jo tako 
gizdalinsko oznanjale, 
ko so zmetale ločila v koš. 
Kaj menijo zdaj 
o tej čudni nečednosti, 
ki je povzročila 
te zdraharske bednosti. 
Zmoto obžalujejo, 
spravo pričakujejo. 
 
Drobne vejice in pike 
povzročijo velike razlike. 
 
Spet stojijo v besedilu, 
vsaka je na svojem mestu. 
Črke dajejo jim prostor, 
da se dobro umestijo, 
jasnosti se veselijo. 
Razumevanje in mir 
sta prekinila prepir. 
Med ljudmi spet vlada sprava. 
Koš je prazen, 
pesem teče, 
gizdalinstvu se odreče. 
 
Drobne vejice in pike 
povzročijo velike razlike.
  |