Stene renčijo
in jaz jim mečem kosti.
Svoje okroglo vretence
sem jim dala za obed.
Grizejo ga. Tedaj ne bevskajo.
Kot plutovina sem lahka,
ko me obgrizejo
in siti odidejo.
Vsak mora preživeti na svoj način.
Tudi psi imajo pravico do hrane.
Raje pa točim kaplje krvi,
vendar štirinožci imajo raje kosti.
Okrogle kosti.
Tiste posebne oblike,
podobne žitnim krogom na njivi.
Krogcem, ki se čarajo s peresom
in imajo zvok koles voza navkreber.
Ustnice, ki odmaknejo ustnice,
ko tolmun zavrtinči reko.
Nekateri imajo čelo bika,
ki se zaganja v ogledalo.
Da je spomin prožen
imamo veliko srečo.
Ves strup natočen popije in iztoči.
Izčisti se in spet je bel kot cvet.
Zaman jim razkrivam svoje čute,
le kosti so jim hrana.
Da zgrizejo ti vse kosti
traja več kot vek.
Sprijazni se s tem,
da si pesnica in vedno nekomu hrana,
eni grizejo tvoje kosti,
drugi te pijejo po kapljah krvi.
Nasmej se jim,
saj življenje je krčmar,
ki gosti pse in gosti ljudi.
Dovolj je kosti in krvi za vse.
www.tatjana-malec.si
|
Gostija
Prispeval/a: jože.k dne nedelja, 22. februar 2009 @ 16:36 CET
Lep pozdrav !
Jože
Gostija
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 24. februar 2009 @ 17:50 CET
se opravičujem, da se ti nisem še zahvalila za komentar. Sem precej zavzeta z urejanjem pesniške zbirke in še z drugimi stvarmi. Sem angažirana še pri nekaterih drugih revijah in tako gre čas naprej.
Danes sem bila prijetno presenečena, sem prejela v dar zelo lepo urejeno in opremljeno pesniško zbirko Nuške Golobič, ki je objavljala na Pozitivkah krasne pesmi in sva postali prijateljici. Poglej na spletni strani www.malena.si . So objavljene tudi moje misli o njeni poeziji. Tako mi je požlahtnila srce. Včasih je bilo na Pozitivkah veliko prijetnih sodelavcev in prijateljev, ki so zapustili pozitivne sledi za seboj, bodisi s poezijo ali prispevki in tudi v povezovanju. Z mnogimi še danes gojim prijateljstvo in se mi oglašajo.
Sinoči me je pretreslo pismo Jake, ki je pisal za Pozitivke. Je izgubil očeta v požaru hiše in danes je na pogrebu. Mi je težko, ker je rahločuten fant, srčnega in plemenitega značaja. Potrebuje tolažilne besede. Kdor mu želi izraziti sožalje je njegov mail kristjan.botolen@gmail.com. Človek ob takih trenutkih potrebuje, da je človek z njim.
Zgornje pesmi pa ne bom komentirala. Bova raje drugič kaj rekla. Mislim, da ni primeren trenutek. Upam, da si bil med tem kaj doma in da je vse v redu.
Tvoje pesmi so lepe, melodične, srčne in iskrene, zato so lepe.
Oglasi se še kaj, lahko tudi na moj mail.
Mi je žal, da se na zadnjem srečanju v Ljubljani nisva utegnila kaj več pogovoriti. Bo še prilika.
Te prijazno pozdravljam
Tatjana