V srce sem zarisovala
barvo tropskega gozda.
Imela sem vtis,
da me je njegov pogled
udaril po roki.
Boj proti smrti drevesa
je tisto brezpogojno hotenje po življenju –
nagib, ki preveva sleherno živo stvar
s koreninami, zasidranimi v zemlji.
Vse kar človek izrazi
s svojimi koraki in figurami,
drevo pove očem s svojim čopičem,
ko nariše kako živijo ti zeleni ljudje,
ko se pogovarjajo z vetrom
in dežjem v svojem krznenem plašču.
V zaporedjih, ki niso podobni ulicam,
jih prekrije resnoben oblak noči.
Tedaj obmolknejo in občudujejo zvezde,
dihajo sladke sanje in vonj cvetov
sprejme njihovo povabilo za zavetje.
S pravljično sposobnostjo svoje rasti
se vzpenjajo in dvigajo višje kot človek.
|
Višje kot človek ...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 20. junij 2007 @ 20:12 CEST
LP Tatjana
Višje kot človek ...
Prispeval/a: Ljuba dne četrtek, 21. junij 2007 @ 10:28 CEST
Ha ha ha ha... Tatjana, sem se morala nasmejati, kakšen slovnični bič božji sem postala na Pozitivkah, ha ha ha ha...
Ja, čisto pravilno si popravila besedo, ki je srednjega spola, a naj te opozorim, da ti v pesmi manjkajo tri vejice ...
ha hahaahahahahhhaaa...
Kar najlepši dan ti želim
Ljuba
Višje kot človek ...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 21. junij 2007 @ 11:07 CEST
Malce se mi vidi, da sem nehote špricala osnovno šolo. Veš Ljuba, v osnovni šoli so jemali snov kako se postavlja vejica prav tedaj, ko sem dobila od učitelja eno krepko zaušnico, ker sem suflirala stavčno analizo - priredje in podredje mojemu sošolcu, ki mi je bil všeč. Tedaj je učitelj rekel, da če hočem postati sufrerka, naj grem v gledališče. Za nameček me je učitelj zaklenil tri ure v drvarnico. To je bilo čisto res. Sedaj pa iz protesta vsake toliko ne postavim vejice, kjer je treba, da se malce maščujem mojemu učitelju - rablju, ha,ha,ha...
......ko nariše, kako živijo ti zeleni ljudje,
......dihajo sladke sanje in vonj cvetov,
......S pravljično sposobnostjo svoje rasti,
Lep pozdrav. Pred tabo imam prav zares jezikovni "rešpekt"
Tatjana
Višje kot človek ...
Prispeval/a: Ljuba dne četrtek, 21. junij 2007 @ 13:32 CEST
Bravo Tatjana, dve vejici si pravilno postavila, pri tretji te moram pa spet kar malo okrcati po prehitrih prstkih :)), ker na koncu verza: "S pravljično sposobnostjo svoje rasti..." ne sme biti vejice, kajti z njo bi prekinila tisto vzpenjanje in dviganje, ki sledita v naslednjem verzu (malo perverzno bom pripomnila, da bi moralo biti najprej dviganje in potem vzpenjanje :)) khm ... khm ...).
Pač pa vejica manjka v verzu: "Vse, kar človek izrazi..." !
Joj, kako sem zdaj važna zaradi tolikšnega tvojega "slovničnega rešpekta" pred mano, kot "pes v gumarcah" (tako smo se svoje dni zafrkavali kot šolarčki - si važen kot pes v gumarcah!), hahah hahaha ha...!
Eh Tatjana, ne vem, katera od naju ima večji "rešpekt" pred katero (od naju), o tem bi se dalo diskutirati :)) :)) :)) !!!
Še naprej ti želim kar najlepši dan
Ljuba
Višje kot človek ...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 21. junij 2007 @ 16:34 CEST
Lep pozdrav in vse dobro
Tatjana
Višje kot človek ...
Prispeval/a: Ljuba dne četrtek, 21. junij 2007 @ 17:42 CEST
Ha ha ha Tatjana, ti ga pa pihneš, kar zvijam se od smeha :)) :)) :)) !
En hahljajoči pozdrav
Ljuba
Višje kot človek ...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 21. junij 2007 @ 23:16 CEST
ha, ha, ha Ljuba, posebno če se humor pojavlja v tako finem in poribanem okolju. Na sončni pergoli visi štrašilo z išjasom v križu, z vrečko vejic v roki in maha z repom. Pravi mi, da so njegove vejice meščansko civilizirane in da jih že ne dobim, če jih mislim kar tako trositi z daljnosežnimi nameni, da bi se prefekcionalizirala in pitala Slovence s čistim maternim mlekom. Po tej logiki nimam na zalogi vejic in se zna zgoditi, da bo še kakšna manjkala. Se priporočam, da mi jih ti pošlješ eno škatlo iz tvojega učiteljskega duhovnega potenciala, tako lepo zapakirano, ko so bila zapakirane tvoje Modrosti iz verzov stkane. ha, ha, haaaaa Samo malo se hecam... da ja ne bi!
Lep pozdrav
Tatjana