Piše: Boštjan Trtnik

Tridesetletna Petra je uslužbenka s srednješolsko izobrazbo in povprečno plačo. Z možem in dvema majhnima otrokoma živijo v podnajemniškem stanovanju v eni od ljubljanskih sosesk. Zaradi visoke najemnine za stanovanje in drugih življenjskih stroškov morata z možem zelo paziti, kako obračata prislužen denar. Petra pa je že iz svojih najstniških let "nora" na novo garderobo. Zelo rada obiskuje trgovine z oblačili in nakupuje. Seveda jo pri tem želje in čustva hitro zanesejo. Čeprav razumsko ve, da nima dovolj denarja in da ji ga bo proti koncu meseca zmanjkalo, se ne more upreti velikemu privlaku do nakupovanja. Tako se vsak mesec znova, ko dobi plačo, srečuje s svojo željo po novi garderobi. So dnevi, ko se uspe obvladati, in so dnevi, ko so čustva močnejša, in temu primerne tudi posledice v njeni denarnici.

Vam je zgodba znana? Ali pa lahko v svojem življenju najdete kakšen drug primer, kjer ste razpeti med čustvi in razumom? Med svojimi željami in občutki na eni strani ter predstavami in "zdravo pametjo" na drugi? Tako čustva kot tudi razum imajo svoje mesto v človekovi osebnosti. Poglejmo si oba dela nas samih malo bolj podrobno!

Čustva so tista, ki dajejo barvitost in "sok" življenju. Razkrivajo naš odnos do česarkoli. Če se razveselimo starega prijatelja, ki ga srečamo po dolgem času, nam veselje nekaj pove o našem odnosu do njegaa. Prav tako nas čustva s svojo energijo spodbujajo, da nekaj naredimo, bodisi v medsebojnih odnosih ali pa v lastnem razmišljanju in delovanju. Strah, na primer, nas lahko opozori na fizično ali psihično nevarnost, lahko pa nas tudi spodbuja (strah pred izpitom nas lahko motivira, da bolj zavzeto študiramo).

Kaj pa razum? To je tisti del nas, ki omogoča razmišljanje, načrtovanje, organiziranje, pomnjenje, sklepanje. V njem si oblikujemo najrazličnejše predstave in miselne vzorce: o sebi, o drugih ljudeh, o vremenu, o politiki ... Za razliko od čustev je razum mnogo bolj nagnjen k fiksaciji: svoje miselne vzorce veliko težje spreminjamo kot čustva, ki se dostikrat spreminjajo kar sama od sebe, mnogokrat v svoje nasprotje (vsi poznamo primere, ko se dva zaljubljenca tako rekoč čez noč skregata in postaneta sovražnika).

Kako danes običajno ravnamo s čustvi in z razumom? Kakor kdo, odvisno tudi od našega temperamenta, dosedanjih življenjskih izkušenj in situacije, v kateri smo. Nekateri ljudje so pretirano čustveni, kar pomeni, da čustva vodijo njihovo življenje. Ker pa so čustva lahko zelo spremenljiva, takšni ljudje nimajo prave orientacije v življenju: so kot ladja brez (razumskega) kompasa, ki jo (čustveni) valovi premetavajo sem in tja. Spet drugi ljudje so pretirano razumski, zanje pravimo, da živijo samo v svoji glavi. Zaprti so za čustveno energijo in v medsebojnih odnosih delujejo hladno, preračunljivo. Težko se vživijo v drugega človeka in tudi vzgoja otrok jim povzroča nemalo preglavic.

Večina izmed nas, podobno kot Petra z začetka tega članka, enkrat bolj upošteva svoja čustva in želje, drugič spet razum. Dostikrat pa ne najdemo pravilnega ravnovesja med obema. In prav tega se moramo naučiti! Prisluhniti in modro uporabljati tako čustva kot tudi razum ter ju pravilno povezati v celoto, tako da postaneta sodelavca in ne nasprotnika. Šele to nas bo pripeljalo k pravi sreči in izpolnjujočim odnosom.

Naj povedano ilustriram s primerom: Kupil sem si novo torbo in že naslednji dan se mi strga ročaj. Ker je bila torba draga, me to zelo razjezi. Kaj bi v tej situaciji pomenilo prisluhniti čustvom in razumu? Dragoceno je, če se zavem, da sem jezen, da v sebi občutim jezo. S pomočjo razuma (razmišljanja) lahko raziskujem vzroke svoje jeze: Zakaj sem se razjezil? Verjetno si ob iskanju odgovora ozavestim svoje pričakovanje, da bo nova torba normalno funkcionirala vsaj nekaj časa. Lahko razmislim, ali je to pričakovanje upravičeno, in tudi, kaj bom naredil z jezo. Pravilno ravnanje bi lahko bilo, da jezo preobrazim v odločnost in četudi mi je morda nerodno vrniti se v trgovino, se tam izpostaviti in reklamirati torbo, to vseeno storim. Vendar ne agresivno, v izbruhu jeze (to bi pomenilo, da sem se jezi prepustil), temveč vljudno in mirno, a tudi odločno. V tem primeru sem s pomočjo razuma našel vzroke svoje jeze, razmislil o tem, kaj bi bilo modro narediti in to tudi naredil. S svojim dejanjem sem energijo jeze preobrazil v odločnost.

Morda se ta primer zdi komu "otročje" lahek. Kaj pa je to takega - zamenjati torbo v trgovini! Seveda pa enak princip ravnanja s čustvi in razumom lahko uporabimo v vsaki situaciji, tudi v tistih, ki se nam zdijo "nerešljive" ter iz nas vabijo življenjsko modrost in nove vzorce delovanja. Pri iskanju rešitev prisluhnimo svoji kreativni inteligenci, saj z njeno pomočjo lahko pravilno "razvozlamo" vsak, še tako zapleten življenjski izziv!

Boštjan Trtnik

Vir: www.cdk.si/sci