Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20070106115557871
Kako najti ravnovesje med čustvi in razumom?
sreda, 31. januar 2007 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Boštjan Trtnik
Tridesetletna Petra je uslužbenka s srednješolsko izobrazbo in povprečno plačo.
Z možem in dvema majhnima otrokoma živijo v podnajemniškem stanovanju v eni
od ljubljanskih sosesk. Zaradi visoke najemnine za stanovanje in drugih življenjskih
stroškov morata z možem zelo paziti, kako obračata prislužen denar. Petra pa
je že iz svojih najstniških let "nora" na novo garderobo. Zelo rada
obiskuje trgovine z oblačili in nakupuje. Seveda jo pri tem želje in čustva
hitro zanesejo. Čeprav razumsko ve, da nima dovolj denarja in da ji ga bo proti
koncu meseca zmanjkalo, se ne more upreti velikemu privlaku do nakupovanja.
Tako se vsak mesec znova, ko dobi plačo, srečuje s svojo željo po novi garderobi.
So dnevi, ko se uspe obvladati, in so dnevi, ko so čustva močnejša, in temu
primerne tudi posledice v njeni denarnici.
Vam je zgodba znana? Ali pa lahko v svojem življenju najdete kakšen drug primer,
kjer ste razpeti med čustvi in razumom? Med svojimi željami in občutki na eni
strani ter predstavami in "zdravo pametjo" na drugi? Tako čustva kot
tudi razum imajo svoje mesto v človekovi osebnosti. Poglejmo si oba dela nas
samih malo bolj podrobno!
Čustva so tista, ki dajejo barvitost in "sok" življenju. Razkrivajo
naš odnos do česarkoli. Če se razveselimo starega prijatelja, ki ga srečamo
po dolgem času, nam veselje nekaj pove o našem odnosu do njegaa. Prav tako nas
čustva s svojo energijo spodbujajo, da nekaj naredimo, bodisi v medsebojnih
odnosih ali pa v lastnem razmišljanju in delovanju. Strah, na primer, nas lahko
opozori na fizično ali psihično nevarnost, lahko pa nas tudi spodbuja (strah
pred izpitom nas lahko motivira, da bolj zavzeto študiramo).
Kaj pa razum? To je tisti del nas, ki omogoča razmišljanje, načrtovanje, organiziranje,
pomnjenje, sklepanje. V njem si oblikujemo najrazličnejše predstave in miselne
vzorce: o sebi, o drugih ljudeh, o vremenu, o politiki ... Za razliko od čustev
je razum mnogo bolj nagnjen k fiksaciji: svoje miselne vzorce veliko težje spreminjamo
kot čustva, ki se dostikrat spreminjajo kar sama od sebe, mnogokrat v svoje
nasprotje (vsi poznamo primere, ko se dva zaljubljenca tako rekoč čez noč skregata
in postaneta sovražnika).
Kako danes običajno ravnamo s čustvi in z razumom? Kakor kdo, odvisno tudi
od našega temperamenta, dosedanjih življenjskih izkušenj in situacije, v kateri
smo. Nekateri ljudje so pretirano čustveni, kar pomeni, da čustva vodijo njihovo
življenje. Ker pa so čustva lahko zelo spremenljiva, takšni ljudje nimajo prave
orientacije v življenju: so kot ladja brez (razumskega) kompasa, ki jo (čustveni)
valovi premetavajo sem in tja. Spet drugi ljudje so pretirano razumski, zanje
pravimo, da živijo samo v svoji glavi. Zaprti so za čustveno energijo in v medsebojnih
odnosih delujejo hladno, preračunljivo. Težko se vživijo v drugega človeka in
tudi vzgoja otrok jim povzroča nemalo preglavic.
Večina izmed nas, podobno kot Petra z začetka tega članka, enkrat bolj upošteva
svoja čustva in želje, drugič spet razum. Dostikrat pa ne najdemo pravilnega
ravnovesja med obema. In prav tega se moramo naučiti! Prisluhniti in modro uporabljati
tako čustva kot tudi razum ter ju pravilno povezati v celoto, tako da postaneta
sodelavca in ne nasprotnika. Šele to nas bo pripeljalo k pravi sreči in izpolnjujočim
odnosom.
Naj povedano ilustriram s primerom: Kupil sem si novo torbo in že naslednji
dan se mi strga ročaj. Ker je bila torba draga, me to zelo razjezi. Kaj bi v
tej situaciji pomenilo prisluhniti čustvom in razumu? Dragoceno je, če se zavem,
da sem jezen, da v sebi občutim jezo. S pomočjo razuma (razmišljanja) lahko
raziskujem vzroke svoje jeze: Zakaj sem se razjezil? Verjetno si ob iskanju
odgovora ozavestim svoje pričakovanje, da bo nova torba normalno funkcionirala
vsaj nekaj časa. Lahko razmislim, ali je to pričakovanje upravičeno, in tudi,
kaj bom naredil z jezo. Pravilno ravnanje bi lahko bilo, da jezo preobrazim
v odločnost in četudi mi je morda nerodno vrniti se v trgovino, se tam izpostaviti
in reklamirati torbo, to vseeno storim. Vendar ne agresivno, v izbruhu jeze
(to bi pomenilo, da sem se jezi prepustil), temveč vljudno in mirno, a tudi
odločno. V tem primeru sem s pomočjo razuma našel vzroke svoje jeze, razmislil
o tem, kaj bi bilo modro narediti in to tudi naredil. S svojim dejanjem sem
energijo jeze preobrazil v odločnost.
Morda se ta primer zdi komu "otročje" lahek. Kaj pa je to takega
- zamenjati torbo v trgovini! Seveda pa enak princip ravnanja s čustvi in razumom
lahko uporabimo v vsaki situaciji, tudi v tistih, ki se nam zdijo "nerešljive"
ter iz nas vabijo življenjsko modrost in nove vzorce delovanja. Pri iskanju
rešitev prisluhnimo svoji kreativni inteligenci, saj z njeno pomočjo lahko pravilno
"razvozlamo" vsak, še tako zapleten življenjski izziv!
Boštjan Trtnik
Vir: www.cdk.si/sci
Komentarji (1)
www.pozitivke.net