Zakoni neba,
tu-le so,
nosim jih s sabo,
zabadajo me
z zlatimi vbodi,
ko tonem v tla
kakor dež,
ki se uleže na dno,
da bi rodil semena.
So temelj ledu,
se temelj ognja,
so temelj rasti.
Zbudijo se v očesu,
zbudijo se v tipu,
polzijo v solzi
skoz trpljenje in bedo,
skoz radost in veselje.
So utripi daljnjih zvezd
iščoč miru.
So med,
ki cveti v žitu.
So trni zenita,
so iskra,
ki naznanja kresno noč.
So knjiga, ki vstopa vame,
so jeziki z drugih svetov,
ki so se poskrili pod zemljo
in se naselili v človeku
z rojstvom in usihanjem ljubezni.
So obmolkla govorica,
ki noče zapreti okno,
jaz pa stegujem roko k njej,
ki tone v praznino.
Odgovor ostaja negiben.
So bivanje in odhajanje,
so tako podobni meni
in jaz njim.
...o0o...
|
Zakoni neba
Prispeval/a: jaka dne četrtek, 23. junij 2005 @ 10:01 CEST
Evo Tatjana,
To je tkanina o kateri sem govoril.
lp.
Zakoni neba
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 23. junij 2005 @ 10:44 CEST
tam kjer se zakoni neba stikajo, tam raste roža in sanje so njena tkanina, ko v sončni luči razpre svojo čašo in se daruje. Ko boš iskal ljubezni daruj sebe z darežljivostjo in ne pozabi na držo princa na belem konju, ki je našel odgovore na vprašanja, ki jih bere v zakonih neba.
Lep pozdrav in vse dobro tebi
Tatjana
Zakoni neba
Prispeval/a: Devi dne četrtek, 23. junij 2005 @ 21:05 CEST
Zakoni neba
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 24. junij 2005 @ 15:39 CEST
me veseli, da ti je poezija všeč. Ko čas zacveti, pojdi na trato in si naberi cvetje pesmi, ki jih je ptič odložil.
LP Tatjana