NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • nedelja 21-apr
  • Moja elektrarna by ENERTEC pokal Slovenije v akvatlonu 2024

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  • četrtek 25-apr
  • Tadej Toš: ABRAhmm

  • petek 26-apr
  • VegaFriday v Mariboru

  • sobota 27-apr
  • Začetek sezone na parkovni modelni železnici

  • torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Soški kamni   
    torek, 2. september 2003 @ 07:25 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziJoj, moji beli soški kamni,
    nevidni in neslišni popotniki voda,
    ki brusite svoje okroglaste oblike
    in drvite s šumenjem Soče mimo mene.
    Le redko se vas dotakne sreča moje roke.

    Joj, en kamen je name čakal z razpoko,
    nagrizen od bolečine v strugi, joj!
    Razmaknjen v duši, v mišicah trdote, joj,
    razjeden in zlizan v prvinah svojih prvih zob,
    z usti odžeje, ki jim voda je urezala svoj čas
    in spomin na mah zeleni.

    Joj, kako neprilagodljiv je bil ta kamen,
    prebijal in valil se je z bolečino mojo,
    skoz blede oči čistih vod, s čipko zarje v laseh
    in snovmi obilja smaragdno zelene govorice.

    Kamen moje mladosti, ostal je skoraj brez duše, joj!
    V prosojnih kapljah Soče si je izpraznil vse moči,
    ta beli kamen deviških let, ostal je brez ostrin,
    zaprta roža, pozaba deklice iz davnin.

    Koliko praznih rok moj kamen išče,
    ko v prvinah svojih spremenjenih gub preskakuje ovire
    in spreminja dan za dnem zdavnaj začrtane smeri,
    zamaknjen spremljevalec v sile brzic, tolmunov in valov,
    božajoč deviške prsi duše skoz neskaljeni mir,
    iskaje svoj izgubljeni obraz mladosti,
    strt v duši se ob ločju oklepa »Proda«
    in me z vsem telesom, ranjen v dušo, išče.

    …o0o…

    Napisala: Tatjana Malec

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20031017013459726

    No trackback comments for this entry.
    Soški kamni | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,35 seconds