Cvetoča bodičasta kakteja,
s podobnostjo zadirčnega osata,
razprta slast trnjevega okusa,
ogrnjena s plaščem pojoče krvi,
ritmično s teboj bi rado zaplesalo
divje hrepenenje, obsedenost
v dateljnih velikih oči.
Prestavi posodo svojega soka
na ustje razbesnele reke,
ob breg vlažne trave
in cvetočih razvozlanih čeveljcev.
Bodi pelod, ki ga sonce
spreminja v mošt, da ga čas zbistri
v vino in me omotičnega sprejmi
v potopitve, da bo skalilo moje
semenje v tvojem toplem trebuhu.
Znotraj tebe bo žarel moj obraz,
zgoščena snov, plazeča kot kača
po lastovičjem gnezdu vrnitve.
Vate točim tekočino življenja
in slišim jok svojega veselja.
Sonce vtira v prašnike iztisnjene
kaplje iz semenskih solznic,
gostijo metulja z lahkotnostjo helija.
Ponavljam se. Roke si umivam
v dotikih tvojega telesa.
Spijem malo duše in grem dalje,
potujem, iščem samico svojega
tropa, da se prisesam na ženski vonj.
Med razkrižanimi nogami
te ljubkujem s trnji svoje zavesti,
po ozki stezi slasti te jemljem.
Da ne bi pozabil, da sem človek,
se ti dajem in zabadam
svoj mučeniški smisel presežka.
www.tatjana-malec.si |
Kakteja
Prispeval/a: kanika dne torek, 20. maj 2008 @ 21:09 CEST
lp, fp-Kanika
____________________________________________________
Z rahlimi hodi, trzaji
sem hodil ven, se zopet
vračal v njeno lepoto, globino
njene notranje moči, od lepote ves prevzet.
Kanika
Kakteja
Prispeval/a: Violeta dne torek, 20. maj 2008 @ 22:29 CEST
Lp ;)
Kakteja
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 21. maj 2008 @ 20:35 CEST
sem zadovoljna, da vama je pesem všeč. Kar nekaj dni je nepregledno deževalo, zato je kakteja na suhih tleh popila ves dež in zacvetela. Zgodbo pa itak poznate.
Lep pozdrav
Tatjana