Luna bahavo ustvarja sence,
okolico je prevzel mir,
sence dneva so zamrle,
luna je prevzela luč sveta,
skozi krošnje golih dreves,
tisočero njenih sopotnikov zvezd,
s svojim sijajem pa boža vse.
Tudi plahe in nepridiprave,
skrivnostne popotnike noči,
jim sveti na poti v ponočnjakov,
tam mlademu paru ki jo opazujeta,
psičku ki prestrašen laja v nebo,
saj je tam ogromna senca drevesa,
veje pa rahel veter upogiba,
se z njimi igra in seli s senco.
In ko majhen oblak prekrije luno,
le še posamezne zvezde žarijo,
nižje spodaj pa se pomikajo letala,
vendar neslišno, visoko na nebu,
z njimi utripajoče luči pa potujejo,
po nebu v vse smeri sveta,
tja koder že sije sonce,
kjer je modrina morja neskončna,
najvišji vrhovi sveta,
kjer žive preprosti ljudje,
pa tisti ki se imajo za pomembne,
takšne ki kraljujejo v soju žarometov.
Tudi vojakom ki streljajo v ljudi,
ljudem ki preštevajo denar,
otrokom ki ležejo lačni spat,
politikom ki rišejo v glavi meje,
ljudem ki tega ne marajo,
molitev teh pa nima moči,
ostaja le skrivnostna želja preprostih.
jože.k |
Skrivnostna želja preprostih
Prispeval/a: jože.k dne sreda, 26. marec 2014 @ 13:38 CET
sem sam, da praktično nihče ne objavlja.Saj ne gre za
tekmovanje, le zato da objavljam sam...Toliko vas je ki
objavljate čudovite pesmi, misli strnjene v verze od Tatjane
Malec, Polone, Ankeblanke itd.Vesel bom vaše družbe, verjemite
!
Lep pozdrav !
jože.k
Skrivnostna želja preprostih
Prispeval/a: Polona61 dne sreda, 26. marec 2014 @ 16:10 CET
povsem pridružujem tvojemu mnenju, da bi lahko uporabniki na
tej pesniški strani pogosteje objavljali. Zima se poslavlja in
zimskega spanja ni več....
Lp.