Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 4. november 2007 @ 10:55 CET
Uporabnik: Mark Ardent
Mimo škrlatne barve sonca...
mimo nevihtnih oblakov...
po modrini jasnega neba
okrog visoke gore
plahutajo krila...
zvezdne ptice...
in se spusti...
stoji na skali sveta in opazuje...
zlata polja pod seboj...
in luči so vidne...
in ptica mirno stoji in opazuje
zlate strele,katere veter trosi okrog sebe...
in...nekoga je zadela...morda...ni zagotovo...
pa vendar nekdo pada
v polje luči...
in ptica razpre krila ter poleti...
s svojim telesom omili padec in pade sama...
v polje zlatih luči...
in nihče je ne opazi...in se otrese...
ter odleti...z vetrom proti modrini neba,
mimo nevihtnih oblakov in škrlatnega sonca...
tja...in še naprej...
v začetek konca in konec začetka v začetek...
vase...
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Vase
Prispeval/a: platana dne
ponedeljek, 5. november 2007 @ 07:10 CET
Zdaj vem, kdo me je zadnjič prestregel, ko sem padala. In videti vse te mavrične barve, zlata polja, zlate strele....in veter in polje luči....Doživeto. Potem se pa človek zbudi, ker se mu v službo mudi:) No, tale me je pobožala po srcu.
NE ZAMUDITE
Mimo škrlatne barve sonca...
Vase
Prispeval/a: platana dne ponedeljek, 5. november 2007 @ 07:10 CET
Vase
Prispeval/a: Mark Ardent dne ponedeljek, 5. november 2007 @ 13:02 CET
Vase
Prispeval/a: Lea7 dne torek, 6. november 2007 @ 11:35 CET
Prav doživeto opisano. Preko teh besed opazuješ z zanimanjem vso lepoto, občutiš tisto lahkotnost leta ptice in pristaneš spet tam kjer si bil. :)
Lep pozdrav!