Pips, bom skušala odgovoriti pragmatično, saj življenje terja od nas, da ločimo hruške in fižol, če hočemo sebe razumeti. Že v preteklosti je bilo tako, da je mit pomagal človeštvu, da je preživelo. Dejstvo, da je človek preživel, je bil dokaz o obstoju božanstev, ki sta jih nasledila kultura, etika, morala, religija in znanost, s katerimi se sedaj ubadamo. Ni problem kakšnega Boga častimo, problem nastane, ko hočemo Boga umoriti, kot je storil Friderich Nietzsche, ker človek potrebuje mit. Vendar pri mitih obstaja razlika ene ustvari človek, da preživi, drugi se sami okličejo za mite, da prijejo drugim kri.

Staro vedno vsiljuje svoj zakon novemu. Na mesto božanstev, ki so pomagali človeštvu preživeti, se pojavljajo novi miti, ki človeštvo ali če hočete upanje človeštva v odrešitev, uničujejo in ga oropajo dostojanstva, ker nosijo v sebi stare napake..

Ko govorite o določeni instituciji, govorite o ljudeh. Nekateri izmed njih hočejo nadomestiti Boga in pridobiti vlogo mita, biti čaščeni. Nihče pa mi ne more reci, da so v kakšni instituciji samo dobri in samo slabi ljudje, ki so ukradli Bogu žezlo in hočejo vladati. S takšnim radikalizmom, bi lahko obsodila ves svet ali pa ves svet povzdignila in zaslepila recimo Boga. Zakaj ne znamo ločiti dobrega od slabega? To je prvo vprašanje. Zakaj je toliko posluha pri ljudeh, ko naštevamo slabo in tako malo posluha, ko naštejemo dobro. Mnogi narodi dajo dobremu človeku priznanje, ga pohvalijo in nagradijo. Mi Slovenci tega ne znamo. Iščemo samo slabe strani v vseh stvareh. Ali je to naš narodov značaj?

Drugo vprašanje: V tem trenutku ne vidim problema v kardinalu g. Rodetu, ki velja za posebneža v svojih izjavah, ki jih je treba sprejeti z zadržanostjo, temveč je problem v tem, da skačejo na plano novi miti, ki pa ne bodo pomagali človeštvu preživeti. V tem je razlika. Trenutno sta dva mita (+xy novih), ki imata v oblasti kar 1/3 slovenskega proračuna. Novi miti pleteničijo v svojo korist. To ni ničesar novega. Etika in morala sta utrpela težko poškodbo in mi ljudje to nekako stoično prenašamo in toleriramo, kot da se nas ne tiče. Država se je osamosvojila, a ne brez novih mitov, ki pijejo narodu kri. Povejte mi, kdo na tem svetu je še tako pravičen, da bi raztolmačil ta svet in kaos, ki v njem vlada? Ali se vam zdi pravično, da sta si n. pr. dva človeka ali nekateri ljudje brez dela prisvojili premoženje, ki so ga zaslužili vaš ded, oče in vi? .

Streha etike in morale je ostala brez stebrov in se nam bo vsaki čas zrušila na glavo, če ostanemo brez temeljev. Stebrov ni, so odstranjeni, streha lebdi v zraku in ostali bomo še brez temljev. Temelji so pa vrednote, da znamo prebuditi v človeku tisto, kar je v njem pozitivnega, dobrega, tisto drobtinico kruha, ki omogoča sožitje in ljubezen med ljudmi. V svojih prizadevanjih, da bi to dobro iskali in uresničevali, sem se oprla na človekove pravice (ne zagovarjam le pravico do veroizpovedi, temveč vse človekove pravice), čeprav izgleda pojem že nekoliko izrabljen, ker mu ljudje pripisujejo različna merila za vrednotenje.. Iščem tisto paneceo, ki bi ozdravila to svetovno bolezen. Iščem v svetu, pri ljudeh in kjer koli tisto kar je dobrega, odrešilnega, vrednostnega kjer koli in pri komer koli, zato ne obsojam. Delitev na dobre in slabe ali če hočete najslabše, se mi ne zdi za nobeno institucijo in za nobeno skupino ljudi, ki na kakršen koli način deluje, primerna. Povsod boste našli pozitivno in negativno, vse tiste napake, ki jih ima človek. Zato nisem za kategorično zavračanje vsega, kar ljudje delajo, če delajo koristne in dobre stvari.. Na svetu je malo dobrega in to naj deluje in živi, če je le mogoče.

Glede knjig, ki jih omenjate, bi rekla, da je sta prav težko oboleli in poškodovani etika in morala omogočili nastanek reproduciranja kulture zla in negativizma. V zgodovini poznamo obdobje nihelizma, ki se nas tudi danes poloteva. To stanje pove, da je postala kultura pisane besede arogantna in da se je kultura razcepila na tisoče in tisoče 'kultur'. Kultura je vedno način organizacije življenja in odnos do njega, ki se je vedno prav razumel kot človeškost. Ta je najpomembnejša komponenta življenja. Prvi velik podvig kulture je bil izgon bogov z Olimpa, ki so nečistovali, spletkarili in sleparili, se kitili z zlatom in jim ljudstvo ni bilo mar. To so bili ljudje, ki so prebivali v svetem kraju na grški gori Olimp in so se morali umakniti z nje. Kulture so se vedno prečiščevale in tudi dandanašnja je deležna prečiščevanja, Cerkve niso nobena izjema, čeprav so nekatere ostale nepremične, n. pr. islamska, o kateri pa nihče ne spregovori, čeprav bi bilo prav, da bi se tudi njej, ki marsikje prodira v pore življenja kaj reklo. Spet slovenski značaj!

Če pogledamo samo naše vsakdanje življenje in komunikacijo je tako, da redkobesedni Lario zahteva kulturo molka, retorik Fredi kulturo ljubezni, Pips zahtevo kulturo kritičnosti, Tatjana kulturo zaščite človekovih pravic, vsi skupaj zahtevamo kulturo prepira, od življenja ogoljufani politično kulturo, povzpetnik in novodobni bogataš kulturo molka o njegovem premoženju, želodčni bolnik kulturo obnašanja za mizo, televizijski gledalec kulturo branja, igranja, petja in najemnik stojnice, ki prodaja zelje in klobase pa kulturo podjetništva. In tako se je razcepilo življenje na številne kulture in vsaka hoče svoje spoštovanje. Ni pa mogoče biti kulturni, brez strpnosti do vseh teh številnih kultur. Zgodovino kulture in njene korenine, iz katere je rasla smo zavrgli, kot neuporabne, nove nismo iznašli in tako se vrtimo v začaranem krogu med kulturo in nekulturo z njenimi akterji, pozitivnimi in negativnimi ljudmi. In kaj nam preostane? Preostane nam le eno, da usmerimo našo pozornost v tisto kar je dobrega in pozitivnega, skušamo to negovati, razvijati in ceniti. Torej biti pozitivisti..

Kar zadeva Fredija pa mislim, da je kredibilen, ker on verjame v ljubezen in Boga. Fredi je človek z imenom in priimkom in pogosto me po meilu preprosto pouči in pove kaj je prav in kaj ni. Ob tem pa ne pozabi priložiti kakšne slike, rože ali kaj podobnega, da bi razveselil bližnjega, ker ga ljubi. Sprva sem mislila, da je jehove vere, ker nekatere izmed njih poznam in vem kako delujejo. To so v bistvu znotraj srečni ljudje, da bi jim lahko vsak zavidal. Vendar Fredi je tako kot večina nas Slovencev, katolik, ki rad preučuje Biblijo in iz nje črpa modrost in svojo sposobnost razvijanja ljubezni do drugega.

Fredi ima v marsičem prav, saj ni potrebna ne vem kakšna znanost, da je človek dober in ljubeč.

Lep pozdrav
Tatjana

[ Odgovori na to | # ]