NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Včasih se mi zdi   
    petek, 2. november 2007 @ 11:26 CET
    Uporabnik: Mark Ardent

    Včasih se mi zdi,
    da stojim pred široko,
    deročo reko
    in ne morem
    na drugo stran...

    Zgrajeni mostovi
    so daleč,
    težko dosegljivi,
    vendar so...
    daleč...

    Vse je navidez
    blizu...
    le roko iztegnem
    in se dotaknem
    tistega obrežja...
    pa vendar...

    Skozi bobnenje valov
    slišim klice...
    glasove,ki vabijo...
    vem,vendar...
    tako blizu...pa vendar...

    dotaknem se
    z mislijo tega,
    čemur stremim...
    in je tu...
    in tam sem...
    na drugi obali...
    na drugem obrežju
    in vse je tako
    resnično...
    pa vendar...

    Poslušam reko,
    kako se bohoti
    in se smeje...
    kako govori...
    venomer ponavlja...
    mar ne razumeš?
    mar ne veš?

    Slediti toku,
    brez postanka...
    iti naprej,
    preseči ovire
    in biti gibalo...
    kot reka,
    ki teče...

    Vendar sem ta,
    ki ne sledi
    nobenemu toku
    in hočem na drugo stran
    in zagotovo pridem
    na drugo obrežje
    ali pač izginem
    v besnečih valovih...

    Dvignem roke proti nebu...
    zakličem čarobno ime...
    in se zazrem
    v daljavo...
    vse slišim...
    in vse vidim...
    pa vendar...
    daleč je blizu...
    in blizu je daleč..

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Mark Ardent
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Včasih se mi zdi | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Včasih se mi zdi

    Prispeval/a: platana dne sobota, 3. november 2007 @ 10:05 CET
    Daleč je blizu in blizu je daleč...Življenjska resnica. Če se vržeš v to reko, te lahko ponese s seboj in bo daleč blizu.
    A če le stojiš ob valovih in gledaš cilj, ki je blizu, ga ne dosežeš nikoli...Tako nekako. Vsi stojimo včasih pred deročo reko, pa ne moremo na ono stran. Lepo.


    Včasih se mi zdi

    Prispeval/a: Mark Ardent dne sobota, 3. november 2007 @ 12:11 CET
    Platana:
    A če le stojiš ob valovih in gledaš cilj, ki je blizu, ga ne dosežeš nikoli...Tako nekako. Vsi stojimo včasih pred deročo reko, pa ne moremo na ono stran.

    Ja, res je, če le gledaš, ni nič :) Torej pojdimo na drugo stran, kaj misliš, Platana? Volja najde pot, ane? Ti, jaz, ta, ki tole bere,...mi trije, hmmm, bomo že našli način, kako priti tja...

    Bodi lepo in, hmmm, naj se vode umirijo :)

    mark


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,51 seconds